Svetovni dan učiteljev je na mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil Unesco. Dan zaznamujemo kot spomin na 5. oktober 1966, ko sta v Parizu leta 1966 Unesco in Mednarodna organizacija za delo sprejeli priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes.

Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi.

Število osnovnošolcev gor, število učiteljev dol

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) opozarjajo na pomanjkanje ustrezno izobraženih učiteljev, s katerim se tako kot pri nas soočajo tudi v drugih državah. Zato smo v Sloveniji po mnenju glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja sredi najgloblje in najbolj kompleksne krize izobraževanja po osamosvojitvi.

Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih državnega statističnega urada v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je njihovo število v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo.

Tudi število srednješolskih učiteljev je bilo lani nekoliko manjše. V srednjih šolah je bilo namreč v kanskem šolskem letu zaposlenih 6226 učiteljev, medtem ko jih je bilo v letu pred tem 6299.

Po podatkih statističnega urada je v lanskem šolskem letu v vrtcih 12.486 zaposlenih opravljalo vzgojiteljsko delo, v osnovnih šolah je poučevalo 22.795, v srednjih 7470 ter na terciarni ravni 5540 redno zaposlenih pedagoških delavcev.

Učiteljem je za njihov dan čestital tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki je izpostavil predanost in dobro strokovno delo učiteljev ter jim zagotovil, da so slišani. Poudaril je, da svojo delo opravljajo dobro, kljub temu, da je učiteljski poklic pogosto premalo cenjen, trud učiteljev in vzgojiteljev pa spregledan.

Podelili sedem nagrad

Ta dan sicer praznujejo v več kot 100 državah po svetu. V Sloveniji praznik učiteljev obeležimo s tradicionalno podelitvijo nagrad RS na področju šolstva, ki jih podeljujejo od leta 1966. Prejemnike letošnjih nagrad so v sredo razglasili na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Nagrado za življenjsko delo v osnovnem šolstvu je prejela učiteljica proizvodno-tehnične vzgoje in sociologije Dragica Pešaković, ki v pouk Osnovne šole (OŠ) Destrnik - Trnovska vas vnaša nove metode, strategije in oblike poučevanja. Ivan Lorenčič, ki je na svoji strokovni poti zasnoval in uvedel številne spremembe in novosti v vzgoji in izobraževanju, je prejel nagrado za življenjsko delo v srednjem šolstvu.ž

xxx

Nagrado za življenjsko delo v visokem šolstvu sta prejela visokošolski učitelj in raziskovalec Marjan Šimenc z ljubljanske pedagoške in filozofske fakultete ter univerzitetni profesor in raziskovalec mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko Mitja Slavinec, ki svoje pedagoško delo udejanja kot pomembno in plemenito poslanstvo prenašanja znanja na mlade, so zapisali v obrazložitvi.

Nagrado za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja pa je prejel direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc. "Zupanc ugotavlja, da so za slovenski šolski sistem značilni veliki količinski deleži, a žal v povprečju nizka kakovost znanja. Prav njegovo delo nam kaže pot, da z analizami izkazanega znanja uvedemo in objektivno ovrednotimo izboljšave ter dobimo tudi bolj pravično šolstvo," so navedli v obrazložitvi za nagrado.

Nagradi za izjemne dosežke sta prejeli visokošolska učiteljica in raziskovalka področja didaktike matematike Amalija Žakelj s primorske pedagoške fakultete za dosežke v visokem šolstvu in Inge Breznik za dosežke v glasbenem šolstvu.

dezurni@styria-media.si