Odbor za zdravstvo je danes na zahtevo poslancev LMŠ, SD, SAB in nepovezanih poslancev razpravljal o nujnosti uvedbe dodatnih ukrepov za omejevanje širjenja covida-19. Predlagatelji so prepričani, da sedanji ukrepi zanemarjajo vlogo aerogenega prenosa pri širjenju virusa in vztrajajo pri kapljičnem prenosu, ki mu znanost danes pripisuje manjšo vlogo. 

"Ukrepe bi morali preusmeriti na aerogen prenos"

Menijo, da se morajo ukrepi preusmeriti na dejstvo, da se koronavirus prenaša aerogeno, praviloma v zaprtih prostorih in le izjemoma na prostem. Zato vlado pozivajo, naj okrepi kampanjo ozaveščanja o nujnosti prezračevanja prostorov, v strokovno svetovalno skupino pa vključi tudi strokovnjake ustreznih inženirskih strok.

Aerosol se zaradi majhne teže v nasprotju z večjimi kapljicami razporedi po vsem prostoru in lahko lebdi v zraku več ur ali dni. Zunaj ga raznese veter, večja težava pa je v zaprtih prostorih. Temu so se po besedah Dejana Židana SD posamezne države relativno hitro prilagodile z ukrepi obveznega zračenja in tudi nošenja posebnih mask tam, kjer je velika koncentracija ljudi v zaprtem prostoru.

Rozman: Črto je težko potegniti 

"Virus se lahko prenaša po zraku in z dotikom, lahko ga poberemo na kljuki, na pipi, pri rokovanju z okuženo osebo, če ta sluz pride na naši roko, se potem popraskamo po očesu ali po nosu in ta virus prinesemo do sluznice," razlaga direktor klinike Golnik Aleš Rozman. "Kar se tiče respiratornih virusov, je kapljični prenos precej bolj pomemben od aerogenega, črto ,kje se konča eden in začne drugi pa je težko potegniti."

Keber: Večina respiratotnih infektov je aerogenih

Medtem nekdanj minister za zdravje, profesor interne medicine Dušan Keber trdi, da za večino respiratornih infektov kaže, da so aerogeni, ne kapljični. Prezračevanje je zato enostaven ukrep, ki bi moral postati stalnica. Med drugim se je zavzel, da se za vse javne stavbe preveri, kakšno prezračevanje imajo, in se za vsako od njih izdela načrt, kako bo, vsaj s prihodnjo jesenjo ali zimo, potekalo prezračevanje.

Veliko bolj efektiven je bližnji kontakt

"Od posameznega virisa, ki leti po zraku kot ena enota, ne moremo zboleti. Potrebna je kar precejšnja skupino virusov, ki pade na našo sluznicoin sproži okužbo. To  je možno, če so ti virusi zbrani v kapljici. Veliko bolj efektiven je bližnji kontakt, tesni kontakt z osebo, ko govorimo, pojemo, kašljamo in podobno in leti veliko kapljic na okoli," razlaga Rozman. "Tudi običajne kirurške maske in vezirji v epidemiji nudijo zelo učinkovito zaščito, kar govori proti temu, da bi se večina prenosa zgodila aerogeno," še pravi pravi Rozman.

Sistem prezračevanja naj poteka od zgoraj navzven

Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan pa je dejala, da je koronavirus tipičen nanodelec. Ti potujejo zelo hitro, tudi do nekaj metrov na sekundo, širijo pa se na podoben način kot plin in zavzamejo praktično vse kote prostora. Prezračevanje zato lahko deloma pomaga, ni pa nujno, da v celoti reši problem.
Po besedah Ane Kroflič s Kemijskega inštituta gredo najmanjši delci v zraku običajno navzgor in je zato pametno, da sistem prezračevanja poteka od zgoraj navzven. Sicer pa je dobro narediti prepih, v času zračenja pa se umakniti iz prostora, saj se med zračenjem zrak znova premeša in vdihnemo tudi aerosole, ki so bili prej skoncentrirani pod stropom, je pojasnila.