Po prvih podatkih iz ministrstva za zdravje se čakalne dobe po uveljavitvi zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za skrajševanje čakalnih vrst niso bistveno skrajšale. Ministrstvo za zdravje zdaj preučuje razloge za to, minister Danijel Bešič Loredan pa je že potrdil, da bodo zato aprila v projekt plačevanja vseh opravljenih storitev z namenom krajšanja čakalnih dob vključili tudi zasebnike. 

Vlada je za namen krajšanja čakalnih vrst namenila pol milijarde evrov. Kot je pojasnil minister za zdravje, gre za tako imenovani stresni test, s katerim bodo ugotovili, kje so meje javnega zdravstvenega sistema. "Ključno pri tem zakonu je, da bodo 16 mesecev  plačane vse zdravstvene storitve. Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano," je jeseni dejal minister. Prve ugotovitve bo ministrstvo predstavilo aprila. 

"Učinek je le kratkoročen"

"Ukrep je pripomogel k skrajševanju čakalnih vrst, vendar je ta učinek zelo kratkoročen. Zakaj? Namreč takoj, ko na katerem programu skrajšamo čakalno vrsto, se že v naslednjem zelo kratkem obdobju priliv bolnikov dodatno poveča," razlagajo na UKC Maribor. 

Na UKC Maribor so bile operacijske dvorane v primerjavi z letom prej bolj zasedene. V celotnem letu 2022 so tako opravili 2.660 več operacij kot v letu 2021, kar pomeni 17 odstotkov več. 

V obdobju september-december leta 2021 so realizirali 13.238 SPP (SSP je sistem skupin primerljivih primerov), v istem obdobju leta 2022 pa 14.293 SPP primerov, kar je 1.055 primerov več. Več storitev je bilo opravljenih na področju ortopedskih in nevrokirurških operacij, posegov invazivne kardiologije in angiologije ter slikovne diagnostike. 

S popoldanskim delom pri koncesionarju zaslužijo več

Da bi spodbudili popoldansko delo v operacijskih dvoranah javnih zavodov, je ministrstvo za zdravje sprejelo sklep, na podlagi katerega vodstva javnih zdravstvenih zavodov z zaposlenimi sklenejo podjemne pogodbe za opravljanje dodatnih storitev. 
"Za delo izven delovnega časa je potrebno skleniti podjemno pogodbo, ki je obdavčena, in za popoldansko delo v javnih zdravstvenih zavodih zdravnik dobi za to nižje plačilo, kot če bi operiral pri zasebniku in koncesionarju," razlaga ortoped Klemen Bedenčič, ki je delno zaposlen v Kirurškem sanatoriju v Rožni dolini v Ljubljani, operira pa tudi drugje.

Medtem ko so v javnem sektorju operacijske dvorane po 15. uri slabo izkoriščene, pri koncesionarjih in zasebnikih operirajo tudi do polnoči, razlaga Bedenčič. Zdravniki iz javnih zdravstvenih ustanov tam delo opravljajo večinoma kot samostojni podjetniki. Interventni zakon o dodatnem financiranju je koncesionarje izenačil z javnimi zavodi, vendar slednjim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu.

Od 80 milijonov, 30 dobili koncesionarji

To potrjujejo tudi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). V času od septembra do decembra lani je za interventni zakon šlo 80 milijonov evrov, 30 milijonov so dobili koncesionarji. Estetika Fabjan, Oftalmo in Arbor Mea so v tem času opravili za skoraj štiri milijone dodatnih storitev. 

"V letu 2022 smo opravili 145 odstotkov plana na področju operacij in ambulantnih pregledov. Oboje smo presegli za 45 odstotkov. Podobno velja za porabljene ure," pravijo pri Okulistiki Meh. V očesnem centru Preskar so v času, ko velja interventni zakon, opravili dvakrat več storitev, kot leto prej.

Po podatkih, ki jih je pridobil portal Necenzurirano, so med prejemniki dodatnih sredstev na prvih desetih mestih javni zavodi, na prvem pričakovano UKC Ljubljana, ki je prejel 13,2 milijona evrov. Tam je zaposlenih okoli 8500 ljudi. Na UKC Ljubljana na naša vprašanja glede poteka krajšanja čakalnih dob v treh tednih niso uspeli odgovoriti. Na UKC Maribor je zaposlenih nekaj več kot 3600 ljudi, prejeli so 5,3 milijona evrov dodatnih sredstev. 

Med koncesionarji je največ dodatnih sredstev prejela Estetika Fabjan, do konca lanskega leta 1,5 milijona evrov. Pri Estetiki Fabjan dela 12 ljudi, vsaj osem je zdravnikov, ki so zaposleni tudi v javnih zavodih. 

"Mi imamo do 31. marca čas, 15. aprila bomo dali jasno poročilo kam, kako in za katere storitve je bil denar porabljen. Dajmo obrniti zgodbo v pozitivno in vprašajmo, koliko se je skrajšala čakalna doba in dajmo se vprašati, kaj morata vlada in ministrstvo narediti, da se bo desetkrat več tega denarja porabilo v javnih zdravstvenih zavodih. Ključno je, da vidimo, ali naši ukrepi prijemajo in se čakalne vrste skrajšujejo ali stojijo ter najti razlog, zakaj in kaj lahko še naredimo, na kakršen koli način, s sprejemom kakega zakonskega akta s pravnimi podlagami, da bodo javni zdravstveni zavodi začeli delati pred letom 2020, se pravi 2019, to je naša naloga. Ko bodo podatki, se bomo pogovarjali," pa na to pravi minister za zdravje Bešič Loredan.

dezurni@styria-media.si