V Tenetišah je včeraj kranjska območna enota Zavoda za varstvo narave (ZRSVN) preselila sto petdeset kilogramov težko štorklje gnezdo. Gre za eno od zgolj štirih gnezd na Gorenjskem.

“Štorklje so zavarovane. V Sloveniji jih ni veliko. Hkrati so vez med živalmi in

ljudmi. Zelo dobro jih sprejemamo,” razloge za skrb našteva vodja območne enote ZRSVN Metod Rogelj in spomni na znamenito vlogo štorkelj v ljudskem izročilu, po katerem prinašajo dojenčke.

Samo lučaj stran
Kavčičevi, pri katerih sta se naselili štorklji, so imeli z gnezdom precej dela, saj so morali vsaj dvakrat na leto čistiti streho. Zaradi vlage je bila močno načeta tudi konstrukcija dimnika. Selitev je bila nujna. “Po izkušnjah kolegov iz Maribora je najbolje, če se gnezda postavijo na posebne visoke drogove,” pravi Rogelj. Gnezda niso selili daleč, le lučaj od prvotne lokacije. “Biti mora čim bližje, da ga štorklje lahko najdejo. Če je oddaljenost prevelika, je precej verjetno, da na novi lokaciji ne bodo več želele gnezditi,” pojasni. Paziti morajo tudi, da na pristajalni poti ni ovir.

Ob Tenetišah so znana gnezda štorkelj še v Lahovčah, na Spodnjem Brniku in v Škofji Loki. “Če kdo pozna še kakšno, bomo veseli, če nas bo poklical,” pravi Metod Rogelj, vodja kranjske enote ZRSVN.

Na Gorenjskem posebnost

“Načeloma so štorklje močvirne ptice,” sogovornik pojasnjuje, zakaj na Gorenjskem štorkelj ni veliko. Sicer se hranijo tudi z mišmi in večjimi žuželkami, ampak pomemben del njihove prehrambne verige so žabe. Se pa območje štorkelj, kot tudi sivih čapelj, širi, ugotavlja. Štorklje sicer niso ogrožene. “Kolikor vem, populacija celo raste,” pravi vodja kranjskega ZRSVN.

Upajo na vrnitev
Kavčičevi vrnitev štorkelj pričakujejo konec marca oziroma v začetku aprila. “Po navadi so zelo natančne. Najprej pride samec, potem še samica,” pravijo. Jih je pa malce strah, da jih letos ne bo več. Par, ki je pri njih domoval osem let, je namreč v nesreči z električnimi vodi poginil, poznavalci pa vseeno napovedujejo, da se bodo zagotovo vrnili njuni potomci.