Po Murski Soboti bo vlada ta mesec sprejela tudi načrte za kakovost zraka za zmanjšanje škodljivih trdih delcev PM10 za Celje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Zasavje. Na sprejem načrta tako čaka le še Ljubljana, kjer naj ga sprejeli prihodnje leto. Slovenija tako po desetletju kot zadnja članica Evropske unije sprejema obvezne načrte za mesta, v katerih je mejna dnevna koncentracija prašnih delcev PM10 presežena za več kot 35-krat, kolikor dovoljuje zakonodaja.

Ukrepi na občine

"Država kaj dosti ne more storiti; gre za ukrepe, kot sta zmanjšanje kurjenja in zmanjšanje prometa. Sami se moramo zavedati, kaj lahko storimo proti delcem PM10," pravijo na ministrstvu za okolje. Največ delcev namreč nastaja pri prometu, predvsem pri vozilih na dizelsko gorivo, izpustih iz kurilnih naprav in izpustih iz industrijskih virov.

Podrobnejši program ukrepov morajo občine sprejeti same. Na večini poudarjajo, da si bodo prizadevali za večjo uporabo javnega potniškega prometa, da bodo spodbujali k pešačenju in kolesarjenju, obveščali ljudi o zmanjšanju izpustov zaradi ogrevanja stavb ter ponujali subvencije za zamenjavo kurilnih naprav. Večino sredstev naj bi občine pridobile iz kohezijskih skladov in podnebnega sklada, nekatere pa bodo za izvajanje ukrepov namenile tudi občinska sredstva.

Kljub napovedanim ukrepom Peter Otorepec z inštituta za varovanja zdravja (IVZ) opozarja, da "gre že za globalno onesnaženje, seveda pa lokalna onesnaženost najbolj vpliva na zdravje".

Komisija grozi že leta

Država se bo s sprejemom načrtov za kakovost zraka najverjetneje le izognila večmilijonski kazni, s katero ji Evropska komisija grozi že desetletje. Slovenija bi morala namreč prve ukrepe za zmanjšanje nevarnih trdih delcev PM10 sprejeti že leta 2006, vendar kljub nenehnemu opozarjanju tega ni storila do zdaj.