"Ukrepe se dela na političen način"

Slovenija je ena od držav z najslabšo epidemiološko sliko. Če smo bili v prvem valu zmagovalci, smo v drugem po skoraj vseh kriterijih eni največjih poražencev. Zakaj? "Izvirni greh je, da je Slovenija že zgodaj izgubila stik z epidemiološko kontrolo. Že ko smo imeli 300 ljudi okuženih, so s skrajnimi napori sledili stikom. Imamo izredno malo epidemiologov, ki so navajeni terenskega dela. Od takrat smo izgubljeni, delamo hipoteze, ki niso dokazane in na vse to se dela ukrepe. Kar je še hujše, ukrepe se dela na političen način, z usklajevanjem interesnih skupin, kar nima zveze z epidemijo. To epidemijo premalo vodijo epidemiologi. Ker smo z njimi izgubili stik, potem večina ukrepov ni bila epidemioloških," je za TV Slovenija povedal imunolog dr. Alojz Ihan.

Kaj meni na predlog premierja Janeza Janše, da bomo morali, če se stanje ne bo umirilo, gibanje omejiti na 50 metrov od bivališča? "Če želimo zmanjšati pretok okužb, je to neizbežno, sicer bomo z delnimi ukrepi le zviševali agonijo in upali, da vse to ne bo preseglo zmožnosti bolnišnic. A to ni enostavno – po treh mesecih mučenja z epidemijo narediti radikalen ukrep za 14 dni, ki bi v resnici zmanjšal okužbe," je priznal.

"Ljudje začnejo iskati stike, ker preprosto ne zdržijo več"

Psiholog Kristijan Musek Lešnik pa meni, da vse skupaj traja predolgo in ljudje zato ne zmorejo več. Poleg tega smo po njegovih besedah Slovenci nadpovprečno agresiven in uporniški narod, ki je za povrh izredno nagnjen k upiranju avtoritetam. Musek Lešnik pravi, da verjetno zato, ker smo bili večino časa pod oblastjo drugih. "To ne pove nič dobrega," je poudaril za TV Slovenija, saj je "v enem trenutku upiranje ukrepom postalo upiranje vladi".

"V povezavi s tem, da trajajo ukrepi tako dolgo časa, ljudje začnejo iskati stike, ker preprosto ne zdržijo več," je dejal. Povedal pa je, da je možno izredne situacije voditi na dva načina: z represijo, kot denimo v Jugoslaviji pri črnih kozah, ali pa z grajenjem na zaupanju. "To se gradi tako, da jasno veš, kaj se dogaja, je načrt, kako ljudi pripeljati čez. A tudi epidemiološka stroka še ne ve vsega o virusu, ga še vedno spoznava," je povedal. Pomaga pa, da se odkrito pove, kakšna je situacija in da se včasih stvari tudi čez noč spreminjajo, ker se skuša najti najboljšo rešitev.

Reševalci na delu Nov silovit potres z magnitudo 6,2: Poročajo o več mrtvih

Kako pa bi po njegovem mnenju ljudje prenesli tesnejše zapiranje? "Težko. S strani vlade, komuniciranja, bo treba to odkrito komunicirati, ker so ljudje siti in se od njih pričakuje veliko žrtev. Le z vzpostavljanjem zaupanja bo šlo, drugače ne gre," je odgovoril Musek Lešnik.

Povečevanje bolnišničnih kapacitet v neskončnost ni možno

"V Sloveniji se nam ni posrečilo stikov med ljudmi preprečiti dovolj učinkovito," pa kot vzrok za slabo epidemiološko sliko izpostavi Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Za TV Slovenija je povedal, da dodatno k širjenju okužb pripomore tudi letni čas, ko se ljudje več zadržujejo v notranjih prostorih, kjer je topel, suh zrak in premalo prezračevanja. 

"Celoten sistem deluje na robu zmogljivosti, povečevanje števila postelj bo poseben izziv. Ne t. i. akutnih postelj. Kar bo omejevalo naše delovanje, bo število intenzivnih postelj. V Mariboru smo jih iz 20 povečali na 70, potrebovali pa bomo ustrezno usposobljene ljudi, ki nam jim primanjkuje. Pri nas imamo izpad 800 delavcev, zato bo tak izziv. Povečevanje kapacitet v neskončnost ni možno," je poudaril.

dezurni@zurnal24.si