Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostro Aleš Prijon je na okrogli mizi o stanovanjski problematiki mladih sredi aprila opozoril na problem oddaje stanovanj preko Airbnb, zaradi katere je za dolgoročni najem na voljo bistveno manj stanovanj kot bi jih bilo sicer.
Ocenil je, da bi morala to področje tudi v Sloveniji regulirati lokalna skupnost, kot to že počnejo marsikje po Evropi. „Država ne more regulirati, kdaj, kako intenzivno in za kakšno obdobje se lahko stanovanje oddaja,“ je dejal Prijon na okrogli mizi. „To je področje, ki ga morajo regulirati lokalne skupnosti. Uspešne modele v Evropi že poznamo – v mestih, kot je Barcelona, te enostavno omejijo. Rečejo ti, da lahko v roku enega leta oddajaš eno tretjino časa, od tega do tega meseca ali pa je oddaja stanovanja v določenem območju dovoljena oz. je dovoljena določena količina oddaje stanovanj, tako da kandidiraš. Ko se kvota zapolni, je konec.“
Obešajo perilo, da bi mislili, da tam kdo živi
Opozoril je na problem centra Ljubljane, kjer je vedno več nepremičnin, ki se oddajajo preko sistema Airbnb. „V Ljubljani ni problem, da se nekje na Brodu ali v Savljah nekdo ukvarja z Airbnb, problem je v tem, da je Stara Ljubljana namenjena praktično samo temu," izpostavlja Prijon. "Vemo tudi, da takšna turistična območja sčasoma izgubijo svoj šarm. V Italiji je že kar nekaj območij, kjer obešajo perilo, da bi ljudje mislili, da tam še kdo živi, v resnici pa ne, ampak so samo še turisti. To je resen problem. Pri nas je vprašanje, ki ga moramo rešiti, kako omogočiti lokalnim skupnostim, da omejijo poslovno pobudo posameznikom. To še ni razrečeno in to je naloga, ki čaka ministrstvo.“
Pri mestni občini Ljubljana menijo, da lahko negativne vplive Airbnb prepreči le država, in sicer tako, da ustrezno prilagodi zakonodajo ter uvede strožji nadzor nad oddajanjem. „Pristojno ministstrstvo smo na to že večkrat opozorili,“ so zapisali pri MOL. Pri Javnem podjetju Turizem Ljubljana dodajajo, da Ljubljana za razliko od Berlina, Amsterdama in Barcelone ni "država v državi" in ne more sama oblikovati ukrepov za regulacijo dejavnosti. "Aktivno pa spremljamo in podpiramo vse pristojne inštitucije pri poskusih reguliranja neprijavljenega kratkoročnega oddajanja nepremičnin," poudarjajo pri Turizmu Ljubljana.
Inšpektorji bi lahko sistem bolj kontrolirali
Prijon ocenjuje, da se je Airbnb pri nas bolj razširil, kot bi se lahko, če bi bili ljudje bolj osveščeni in bi tudi inšpekcije odajo stanovanj preko tega sistema bolj kontrolirale. „Airbnb s stališča naše zakonodaje sploh ni možen, saj je uradno to menjava stanovanja, kaučing, kar pomeni, da nekomu omogočiš, da spi v tvojem stanovanju, ti pa v njegovem,“ pravi Prijon. „Dokler je to brezplačno, gre lahko pod predpise o uporabi stanovanja za neke namene, ki niso neposredno stanovanjski, čim pa gre za tržno dejavnsot, kar Airbnb v resnici je, potem je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Pri tem pa ni kakšne bistvene razlike med tem, da ima nekdo hostel ali nek manjši hotelček oziroma oddaja sobe in tem, da oddaja stanovanje preko sistema Airbnb. Potrebna je sprememba namembnosti, za katero se zahteva soglasje 75 odstotkov lastnikov in vseh, ki živijo okoli tebe, kar je v večstanovanjskih zgradbah težava.“
Pri Javnem stanovanjskem skladu MOL z vidika izvajalca stanovanjske politike poudarjajo, da Stanovanjski zakon področja oddajanja stanovanj preko platforme Airbnb in drugih podobnih platform ne ureja. „Učinki Airbnb se, podobno kot jih opažajo po vsej Evropi, kažejo tudi v Ljubljani,“ pravijo pri JSS MOL. „Na Javnem stanovanjskem skladu MOL nimamo podatkov, v kakšnem obsegu je iz navedenega razloga zmanjšano oddajanje stanovanj v dolgoročni najem, in tudi ni znano, ali bi se predmetna stanovanja, če se ne bi oddajala v turistične namene, sploh oddajala v dolgoročni najem, zato o konkretiziranih ocenah negativnih posledic oddajanja preko Airbnb na stanovanjskem področju ne moremo govoriti.“
Dodajajo, da so glede na znan velik manjko javnih najemnih stanovanj podali konkretne predloge že ob pripravi Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 in tekom sodelovanja z Ministrstvom za okolje in prostor ob pripravi nove zakonodaje, ki jo bo morala država sprejeti na podlagi nacionalnega programa. "Po naši oceni bi bilo potrebno sprejeti spremembe na davčnem področju v smislu višje obdavčitve, kadar gre za oddajo preko Airbnb, in nižje obdavčitve, kadar lastnik odda stanovanje v dolgoročni najem," pravijo pri JSS MOL. "Na ta način bi država spodbudila lastnike k oddajanju stanovanj v dolgoročni najem. Dejstvo je, da terja področje oddaje stanovanj preko platform kot je Airbnb ustrezno zakonsko ureditev, torej aktivnosti na državni ravni."
Višje bi obdavčili oddajo preko Airbnb
Določene spremembe na tem področju prinaša nacionalni stanovanjski program, ki predvideva okviru Stanovanjskega sklada Republike Slovenije vzpostavitev službe za javno najemniško upravljanje. "Namen navedene službe je opravljanje funkcije vmesnega akterja med najemnikom in zasebnim lastnikom, ki se bo odločil predati svoje stanovanje za srednjeročno ali dolgoročno obdobje v upravljanje tej službi," razlagajo pri JSS MOL. "Na ta način bo tak lastnik razbremenjen vseh poslov povezanih z oddajo stanovanja. MOP in Ministrstvu za finance je naložena obveznost preveritve dodatnih možnosti vpeljave davčnih olajšav za lastnike, ki bodo stanovanja oddajali preko javne službe za najemniško upravljanje."
Prenočitvenih kapacitet v Ljubljani primanjkuje
Pri Javnem zavodu Turizem Ljubljana ocenjujejo, da je povprečna zasedenost sob v hotelih in podobnih namestitvenih obratih v Ljubljani več kot 60-odstotna. "Ker govorimo o letnem povprečju, je to visoka številka, je pa dejstvo, da v določenih obdobjih, kot so poletni meseci in ob večjih mednarodnih poslovnih prireditvah (kongresih), ki jih je v Ljubljani vsako leto več, prenočitvenih kapacitet primanjkuje," pravijo pri Turizmu Ljubljana. "Takrat so dodatna ležišča, ki jih sobodajalci ponujajo preko različnih portalov, dobrodošla. Zasebni ponudniki so pomemben del turistične ponudbe v Ljubljani, saj določen segment gostov želi prav tovrstno namestitev."
Poudarjajo, da je nujno delovanje v zakonskih okvirih, ki se oblikujejo na državni ravni. "Sobodajalci so se dolžni vpisati v register, ki ga vodi Ajpes," poudarjajo pri Turizmu Ljubljana. "Gosti, ki neprijavljeni bivajo v nastanitvah preko portala Airbnb oziroma podobnih platform, ne plačujejo turistične takse, prav tako se jih ne beleži v statistiko prihodov in nočitev. Z vidika varnosti je potrebno goste prijaviti tudi pri policiji, poleg tega morajo vsi sobodajalci izdajati račune ter poravnavati davčne obveznosti."
Država naj poskrbi za nov zakon in boljšo zaščito najemodajalcev, proti najemnikom, ki nočejo plačevati najemnin in, ki namerno uničujejo …
Kaj pa gradnja za mlade! Seveda je to dosti dražje, kot nekaj prepovedat........
Stanovanj za oddajo je dovolj, očitno naši veljaki ne znajo drugega kot višat davke. Uredijo naj raje zakonodajo ,ker je …