Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) bodo februarja ali najpozneje v začetku marca predstavili novosti zakona o maturi. Ker naj bi rešitve še usklajevali, so z informacijami skopi, vendar so potrdili, da ukinjajo peti strokovni predmet, spreminjajo pravila za umetniške programe in uvajajo strožje pravilnike za goljufanje. Neuradno naj bi uvedli več ravni zahtevnosti pri vseh maturitetnih predmetih in spričevalo dali tudi dijakom, ki kakšnega izpita pri maturi ne bodo opravili.

Uvedba zaključnega izpita

Ključna bo odprava petega predmeta, ki ga zdaj opravljajo dijaki strokovnih srednjih šol, če se želijo vpisati na univerzo. “Vsi bodo delali petpredmetno maturo, a na treh nivojih. Kdor bo neuspešen, bo opravljal zaključni izpit, s katerim pa se ne bo mogel vpisati na fakulteto, le na višje šole,” pravi direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer. “S spremembami želimo kandidatom omogočiti, da ustrezno sposobnostim in željam izberejo primerno zahteven zaključek izobraževanja, ter dvigniti pomen srednjega strokovnega izobraževanja,” pravijo na MIZKŠ. Kumer opozarja, da je bil edini argument, ki ga je za ukinitev petega predmeta slišal do zdaj, “da taki maturanti odvzemajo mesta gimnazijcem. Rekel sem, naj naredijo popis programov, kjer se je to zgodilo, a odgovora nisem dobil.”

Znanje leti v višave

Do zdaj so dijaki predmete na različnih nivojih znanja opravljali pri matematiki ter maternem in tujem jeziku. Zdaj naj bi jih pri vseh. “Vprašanje je, kaj bi pomenil zdajšnji višji nivo. Če bi ga še dvignili, bi to pomenilo uvajanje akademskega nivoja na srednje šole,” pojasnjuje Kumer. Meni, da bi posledično dobili strokovnjake na enem področju, medtem ko bi bili na drugem slabši.

V šolstvu je nemir

MIZKŠ trdi, da je treba maturo spremeniti, ker zaključki izobraževanj niso sledili spremembam v srednješolskem sistemu. “Delež gimnazijcev se je od leta 1990 podvojil, delež vpisa na poklicne programe pa razpolovil.” Dodajajo, da med 15 in 20 odstotkov dijakov ne pristopi k maturi ali je ne opravi. “Ostanejo brez ustrezne izobrazbe oziroma poklicnega naziva,” še pravijo. Predsednica Društva ravnateljev Slovenije Nives Počkar pa meni, da je “v tem trenutku v šolstvu preveč nemira za tako veliko spremembo”.

“Moje generacije ni nihče vprašal, ali smo pod stresom”

Foto: Mediaspeed.net Janez Pastar Kaj je največja težava mature?
To ni uradno mnenje skupnosti gimnazij, a menim, da so nekatere stvari pri maturi nedorečene. Nekateri otroci je niso končali. Zakon o gimnazijah je jasen; program se zaključi z uspešno opravljeno maturo. Uradno so imeli zato v tistem trenutku končano le osnovno šolo, kar ni bilo pošteno do njih in jim je zaprlo marsikatero pot.

Na maturi imajo nekateri težave, ker so dobri pri enih in slabši pri drugih predmetih.
Predvsem v umetniških programih, kjer jim je to lahko onemogočilo kariero, kar ni pošteno, saj se že zgodaj specializirajo in vse sile usmerijo v to smer. Spremembe mature bodo omenjene težave posameznikov rešile.

Bo ukinitev petega predmeta dijakom strokovnih šol preprečevala vpis na univerze?
Zato pa bodo imeli druge zadeve! Stvari so še v fazi sprejemanja in marsikaj bo treba še doreči. Dejstvo je, da so imeli otroci s petim predmetom težave. Opravljati so ga morali na gimnazijah, kamor niso hodili. Vse je bilo odvisno od šole, na naši imamo tako strokovni kot gimnazijski program, tako da smo stvari lahko uredili in jim maksimalno pomagali. Če so prišli iz drugih šol, so se morali oni uskladiti z našim urnikom, saj ga mi nismo prilagajali njim. Nekateri so kar tavali; bili so izgubljeni. Ta korekcija bo lahko pozitivna.

Med spremembami nobena ne gre v smer zmanjšanja stresa.
Matura je tako utečen proces, da so ga dijaki sprejeli kot sestavni del šole. Pod stresom so lahko vsi vsak dan in ob vsaki zadevi. Lahko pa tudi ne. Moje generacije nihče ni vprašal, ali smo pod stresom ali ne. Bali smo se in se več učili, in če je to stres, je kar v redu.