"Če sodelavci za soglasje za delo drugje zaprosijo, ne vidimo razloga, da jim tega ne bi omogočili," v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) pojasnjujejo, zakaj so svojim 249 zdravnikom izdali soglasje za delo zunaj kliničnega centra. Dodajajo, da soglasje izdajo ob spoštovanju vseh zakonskih določb, a le za storitve, ki jih lahko opravljajo tudi v UKCL, ne pa tudi na primer za tiste, ki so jim bile z nacionalnim razpisom odvzete.

V nasprotju z njimi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKCMb) niso izdali nobenega takega soglasja: "UKCMb ne soglaša z delom pri zasebnikih, zato delavcem soglasij za delo pri zasebnikih ne izdaja."

Da je taka ureditev, ko lahko na osnovi soglasja delodajalca zdravstveni delavec dela zunaj javnega zdravstvenega zavoda, v katerem je zaposlen, nesprejemljiva, menijo tudi na ministrstvu za zdravje (MZ). Zato so že predlagali spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta je v javni razpravi, ki se bo končala v soboto. V predlogu izpostavljajo, da bi lahko zdravstveni delavci delali pri drugem delodajalcu največ šest ur na teden.

Ob normi bi brez omejitev

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so tako ureditev že zavrnili skupaj z drugimi deli zakona. "Najprej bi bilo treba poskrbeti za to, da zdravniki znotraj delovnega časa naredijo, kar morajo narediti, zato bi bilo treba sprejeti normative. Potem ta problem ni več problem. Če nekdo v hiši, ki mu daje plačo, naredi vse, ne vem, zakaj bi mu omejevali delati zunaj nje," pravi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Normativi so v predalu že od leta 2009, ko so jih pripravili in potrdili strokovnjaki. Sindikat bo še ta mesec MZ predlagal spremembe kolektivne pogodbe, vanje pa bodo vključili tudi normative. Če bodo sprejeti, v Fidesu ne vidijo več potrebe po omejevanju dela pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev, razen ko to predstavlja konkurenco delodajalcu. Pri tem ni pomembno, ali gre za šest, osem ali deset ur na teden, trdi Kuštrin. Prav omejitev na deset ur na teden naj bi bil, neuradno, zadnji predlog za to določilo.

Javnemu javno

Z nesmiselnostjo omejevanja se strinja tudi Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov, a je po njegovem mnenju vseeno, koliko je teh dovoljenih ur pri zasebnikih, saj take ureditve sploh ne bi smelo biti: "To je mehanizem za zlorabo. Naj kdo pove, kako se bo to nadzorovalo?" Nov predlog zakona po njegovem prepričanju dopušča enako sivo cono, kot je danes, čeprav jo navidezno ureja. "Kdor dela v javnem zdravstvenem sistemu, dela v javnem zdravstvenem sistemu. Če tu ne želiš delati, greš v zasebni zdravstveni sistem, ki pa ga v Sloveniji nimamo," trdi Bešič Loredan. Večina zasebnikov ima namreč koncesijo, pri kateri storitve plačuje javna zdravstvena zavarovalnica.

Dodatne posege za samoplačnike bi lahko po njegovem mnenju zdravniki opravili v matični bolnišnici po opravljeni normi, plačilo bi prejela bolnišnica, ki bi jih tržila, zdravnik pa bi njej postavil svojo ceno. Obračunala bi se tudi uporaba operacijskih dvoran in zdravstvenih ekip.