V zadnjem desetletju so del našega življenja postala družbena omrežja - Facebok, Twitter, Instagram, WhatsApp, Mayspace... – vedno več jih je in vedno več ljudi jih uporablja. V Sloveniji je po podatkih statističnega urada lani na družbenih omrežjih sodelovalo približno 58 odstotkov Slovencev med 16 in 74 letom. Eno leto prej je bila ta številka za pet odstotkov nižja.

Najbolj priljubljeni omrežji Facebook in Twitter sta postali celo tako vpeti v naša življenja, da so se ju številni delodajalci odločili blokirati. Pri takšni omejitvi  vztrajajo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani: "Pred šestimi leti smo v UKC Ljubljana zaznali bistveno povečanje prometa na računalniški mreži predvsem na račun vključevanja v socialno omrežje Facebook. V tem času je prišlo tudi do motenj delovnega procesa zaradi pretirane rabe interneta, zato je kolegij poslovnih direktorjev sprejel sklep, da se tehnično omeji dostop do socialnih omrežij Facebook in Twitter."

Zaradi varnosti ...

V kliničnem centru imajo sicer že nekaj časa tudi odprto brezžično internetno omrežje (za obiskovalce in bolnike), ki omejitev nima. Zato – kot priznavajo sami – je tudi učinkovitost blokiranja družbenih omrežji zbledela. Svoje zaposlene pa redno izobražujejo na področju informacijske varnosti, zato pravijo, da novih omejitev v prihodnje ne bo. Tudi sicer delodajalci, ki blokirajo spletne strani, bolj kot zmanjšanje produktivnosti skrbi – vsaj javno – vprašanje varnosti.

Tudi na Banki Slovenije se pri blokadi družbenih omrežji sklicujejo na varnost: "V Banki Slovenije se omejuje dostop do spletnih vsebin, za katere je bilo ocenjeno, da bi njihov obisk preveč povečeval tveganja." V Banki Slovenije tako omejujejo tudi velikosti priponk v elektronskih sporočilih, saj naj bi tako zmanjšali možnost delovanja sistema elektronske pošte.

Omrežja kot kradljivci časa

Da spletne storitve, kot so družbena omrežja, postajajo veliki kradljivci časa, še posebej pri izvajanju delovnih opravil, poudarjajo tudi pri Logoutu, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. Vodja programov Petra Belina z Logouta pojasnjuje, da se pogosto dogaja, da tudi med delom pademo v časovno luknjo pri spremljanju ali vključevanju v interakcije preko različnih družbenih omrežij, ki sprožajo intenzivne občutke ugodja. Stanja polne osredotočenosti pri delu in s tem produktivnosti pa zaradi tega ne dosežemo. Zaradi neopravljenih nalog, zamujanja, posledično pritiskov s strani nadrejenih se počutimo preobremenjeni.

Omejevanje je napaka

Belinova izpostavlja, da je omejevanje družbenih omrežij napačen pristop, čeprav govorimo o motnji, ki lahko za delodajalca predstavlja velik strošek. "V podjetjih, kjer ne onemogočajo dostopa do družbenih omrežij med delovnim časom, zaposleni zaznavajo boljšo klimo in boljše medosebne odnose."

Bolj kot v sankcije se je potrebno usmerjati v motivacijo zaposlenih za delo, v spodbujanje občutka odgovornosti do svojega dela, so še prepričani v Logoutu, saj je seveda lažje "vzgajati" s "palico", kot "s korenčkom". "Poleg tega ima že skoraj vsak posameznik sodoben in zmogljiv telefon preko katerega lahko pravila in blokade vseeno zaobidejo."

Služba na družbena omrežja

Vsekakor pa tudi družbena omrežja velikokrat sodijo v del delovnih nalog. Podjetja se prek njih tržijo, iščejo nove kadre, gradijo svojo prepoznavnost in se nenazadnje tudi organizirajo. Facebook je tako pred dobrim tednom celo lansiral Facebook at Work, v slovenščini Facebook v službi. Družbeno omrežje naj bi tako združevalo uslužbence znotraj podjetji. Vprašanje pa je, ali bi sodelovanje podjetja na družbenem omrežju lahko povečalo produktivnost in organiziranost zaposlenih ali pa gre le še za enega kradljivca časa. 

Drugi del prispevka o zasvojenosti s spletom bomo objavili jutri.