Na plezalni poti Gožarjeva peč v kraju Vinska gora pri Velenju kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje skupaj s pripadniki GRS Celje opravljajo ogled kraja gorske nesreče, ki se je zgodila danes okoli 9.30 ure.
Dosedanje ugotovitve kažejo, da je 48-letni moški iz Ljubljane plezal po plezalni poti za 61-letnim moškim iz Medvod. Ko je slednji priplezal na polico plezalne poti (stene), je 48-letnega planinca, ki ga ga zaradi police ni mogel videti, vprašal, kdaj bo priplezal do njega. Na vprašanje, mu je 48-letnik odgovoril, da se odpravlja za njim, nakar je slišal, da je zavpil. 48-letni planinec je padel okoli 70 metrov globoko. Pri tem je utrpel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče.
Obisk gora naj bo dobro pripravljen
Policisti gorske enote bodo predvsem avgusta na območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Pece izvajali preventivne aktivnosti v gorah. Planince in pohodnike bodo seznanjali z nevarnostmi v gorah in jim svetovali, kako naj bodo pravilno opremljeni in obuti, kako naj se varno gibajo ter kako morajo ravnati v primeru težav.
Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, a je lahko tudi nevarno, zlasti če ne upoštevamo osnovnih gorniških pravil, opozarjajo policisti.
Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje.
Do 17. julija 159 intervencij
Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah.
Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je bilo letos do 17. julija 159 intervencij v gorah in na težko dostopnem terenu, od tega je bilo 25 iskanj pogrešanih oseb. Helikopter je sodeloval v 55 primerih.
Največ nezgod (76 odstotkov) se je zgodilo pri hoji po označeni poti, pri aktivnostih v zraku, plezanju in hoji po brezpotju. Med gorniki, ki so jih morali reševati, je bilo lažje poškodovanih 24, težje poškodovanih 31, mrtvih sedem, obolelih pet, 38 pa je bilo nepoškodovanih.
Policisti svetujejo, naj planinci začnejo vzpon ali pohod dovolj zgodaj, da se izognejo popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini. Prav tako naj se pred odhodom pozanimajo o vremenu in kategorizaciji planinske poti, kar bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
V gore nikoli sami
Vzpon je prav tako treba prilagoditi zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so namreč lahko usodni za posameznike. Prav tako naj bodo planinci primerno opremljeni za na pot.
Za planinski vzpon ali pohod naj si planinci izberejo primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se na pot odpravijo z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
O nameravani poti in času trajanja naj obvestijo domače, ki lahko obvestijo reševalce oziroma policijo, če osebe ob dogovorjeni uri ni domov. Če si planinci želijo prenočiti v koči, pa naj se predhodno pozanimajo glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajo.
Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti. S hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po poteh, opozarjajo policisti.
Prav tako opozarjajo, da gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Ob znakih utrujenosti ali izčrpanosti naj se ustavijo za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih pa naj takoj prenehajo z vzponi ali sestopi ter naj se takoj povežejo z dežurnimi na telefonski številki 112.