Foto: Boštjan Tacol Anja Zupanc Prestolnica več kot očitno ni bila pripravljena na tako masoven vdor pločevine, ki se je v nedeljo zvečer v nabitih kolonah gnetla iz vseh delov države proti Stožicam. In nemalo kdo, ki je obtičal v gneči okoli Stožic, je te nepremične kolone zapustil, ko je ugotovil, da mu lahko sploh ne uspe pripeljati do Stožic. Zato ni čudno, da je množica v določenem trenutku zavzela vse možne ulice in (seveda brezplačna) parkirišča v stanovanjskih naseljih okoli dvorane.

(Pre)zasedeno. Zadnje minute pred začetkom koncerta je namreč stoječa množica postajala vse bolj nestrpna. Ko so bila zasedena še parkirišča bližnjih stanovalcev, se je med vozniki vnela še bitka za proste koščke travnikov, pločnikov in cest. Na koncu skoraj nikomur ni bilo prav zelo pomembno, kje pusti vozilo, da le ne bi zamudil. In redarji so to očitno pričakovali. Njihovi šefi pa so očitno z do potankosti dovršeno kaznovalno akcijo želeli županu dokazati, da so res strogi, da res delajo in da resnično znajo prinašati denar v občinsko blagajno. A so dosegli ravno nasprotno. Županovo jezo. In menda celo ni izključeno, da si bo kdo od šefov na redarstvu poleg jeze in kritike župana nakopal še disciplinski postopek ali celo izgubo službe. Županova jeza je na neki način sicer razumljiva. V nedeljo med nekajtisočglavo množico namreč ni bilo le Slovencev iz vseh koncev in krajev. Na travnikih in pločnikih so vozila puščali celo vozniki, ki so se v Stožice pripeljali tudi iz najbolj severnih in skrajno južnih delov Evrope. V lovu za parkirišče pa so pač sledili Slovencem.