Olajšavo, ki naj bi spodbudila zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih, je lani izkoristilo le 21 delodajalcev za 22 na novo zaposlenih.

Junija 2010 je bila uvedena posebna olajšava za zaposlitve mlajših od 26 let in starejših od 55 let, ki jih je delodajalec zaposlil za nedoločen čas in so že več kot pol leta na zavodu za zaposlovanje. Za take delavce je kar 45-odstotkov plače neobdavčene.

Odziv je v promilih

Kljub temu je odziv podjetij izjemno majhen. Mlajših od 26 let, ki so bili na zavodu že več kot pol leta, je bilo aprila lani 9.535, z omenjeno olajšavo pa se jih je lani zaposlilo le 19. Starejših od 55 let, ki so bili na zavodu več kot pol leta, je bilo aprila lani 14.044, z olajšavo pa so se zaposlili vsega trije.

Lani so bili učinki olajšave več kot dvakrat boljši, a še vedno precej skromni: zaposlilo se je 46 ljudi, 39 mlajših od 26 let in sedem starejših od 55 let.

Milijonska pričakovanja

Pričakovanja takratnih ministrstev za finance in delo so bila bistveno večja. Zaradi te olajšave so lani pričakovali izpad prihodkov v proračun v višini 12 milijonov evrov. Dejansko je bil izpad več kot stokrat manjši, le dobrih sto tisoč evrov.

Gledati je treba cel gozd

Na ministrstvu za finance kljub temu menijo, da olajšava ni nesmiselna. “Težko je govoriti o smiselnosti oziroma nesmiselnosti posameznega ukrepa, saj so imeli delodajalci na voljo več ukrepov in so se lahko odločali za tistega, ki se jim je zdel najprimernejši. Davčna olajšava za zaposlovanje pa je ukrep, ki je podpora preostalim ukrepom, ki jih je izvajalo oziroma jih izvaja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. To so nedavčni ukrepi, kot so subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in dajanje drugih nedavčnih ugodnosti, ukrepi usposabljanja in izobraževanja ter podobno,” pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Dodajajo, da ta olajšava ni namenjena iskalcem zaposlitve, temveč delodajalcem, ki jih zaposlijo.