Po Facebooku kroži zapis Tee, ki se je okužila s koronavirusom. Javno se je izpostavila, ker je opazila, da primanjkuje informacij iz prve roke. Ker želi pomagati, je začela pisati blog. "Dnevno bom spremljala izkušnjo, simptome, poskusila bom ugotoviti, kaj lajša bolečine in kaj pomaga. Zato sem odprla blog, jaz od njega nimam kaj veliko koristi, razen da mi krajša čas, res res pa upam, da bo koristil komu drugemu.“

Začelo se je s suhim grlom, kašljem in glavobolom

"Moji prvi znaki so se pojavili v četrtek zjutraj. Suho grlo, kašelj, glavobol. Vzela sem protibolečinsko tableto, ker so glavoboli pri meni stalnica in se za vsak slučaj zaprla v sobo. Ko bolečine niso ponehale, sem najprej poklicala mamo, ki je zadeve spremljala precej mirno, zato sem vedela, da mi bo razumno svetovala. 'Pokliči zdravico pa boš videla kako naprej.' Pokličem zdravnico, pojasnim svoje stanje, takoj dobim navodila za samoizolacijo in urejen termin za testiranje. Ker je trenutno panika velika, je bil prvi možen termin šele v soboto popoldan, kar je pomenilo, da bom dva dni čakala brez da bi vedela, kaj se dogaja z mano.“

Tea je takoj obvestila službo in sostanovalko, da je zbolela.

V petek se je stanje poslabšalo. "Dobila sem vročino, začele so me boleti kosti po celem telesu. Krivila sem prisiljeno ležanje. /.../ Bila sem prepričana, da sem dobila samo prehlad, zato sem kar vrela od jeze, ker sem zbolela ob neprimernem trenutku. Nisem vedela, da najhuje šele prihaja. Noč iz petka na soboto je bila peklenska. Zaradi bolečin nisem našla udobnega položaja za spanje, v nekem trenutku sem celo čepela na postelji in dremala, saj sem bila tako zelo utrujena. Tresla me je mrzlica, hkrati sem vrela od vročine. Po licih so mi tekle solze obupa, nisem si znala pomagati. Sobota se je začela z vročino 38°C, kar načeloma ni tako visoko, a ob vseh ostalih simptomih čisto dovolj. Začelo me je malo stiskati v pljučih, a sem za to okrivila nestrpnost in nenaspanost.“

Tako poteka testiranje

Slovenija "Zelo verjetno bo ukrepe treba še podaljšati"

Na testiranje jo je odpeljala sestra. "Testiranje poteka v ločenih kontejnerjih ob zdravstvenem domu. Tisti, ki pridejo brez maske, jo takoj dobijo, pripravljeno je tudi razkužilo, da si takoj razkužiš roke. V vrsti stojiš na razdalji parih metrov, kličejo enega in po enega. Ko si na vrsti, te pričaka par ljudi, zavitih od stopal pa do zadnjega laska na glavi (seveda popolnoma razumljivo in pravilno). /.../ Vzeli so mi bris iz nosu in mi povedali, da dobim rezultate naslednji dan. Bila sem razočarana, ker sem upala da bo čakanja čimprej konec. Ob desetih zvečer mi zazvoni telefon, gospodična na drugi strani mi sporoči, da je bil bris pozitiven. Ne znam opisati kakšen občutek je bil. Obnemela sem, po hrbtu me je spreletelo. Dva globoka vdiha, ki sta bila tokrat še težja kot ostali. Ok, Tea, ostani zbrana, vsaj za tale pogovor. Z gospodično sem šla čez anketo o mojem počutju in morebitnih ostalih boleznih, povedala sem ji, s kom sem bila v stiku in dogovorili sva se, da mi pošlje navodila o tem, kako naj ravnajo oni. Zame pa je ta informacija pomenila, da bom 14 dni odrezana od ostalih ljudi. Ko sva klic zaključili so se mi po licih ulile solze.“

Da se ne bi okužila še sostanovalka, so v ločenih avtomobilih ponjo prišli domači in Tea se je sama odpeljala domov.

Doma so se dobro organizirali

Tea se je zaprla v svoje nadstropje. "Doma se je takoj začela organizacija. Kako poskrbeti, da se ne bomo srečevali, kako prat perilo, da ne izpostavljam mame, kdaj gre kdo pod tuš (v svojem nadstropju imam samo stranišče in umivalnik). Hrano dobivam na stopnice, brez srečevanja, a je domača hrana že majhno zdravilo. Če ne za telo pa za srce.“

Včeraj je bilo počutje spet drugačno. "Pritisk na pljuča,  zadiham se, ko naredim par korakov proti stranišču, bolečine v kosteh ne popustijo. Danes sem se začela tudi zares zavedati, kaj pomeni biti brez stikov za 14 dni. Ob vseh bolečinah je to najhuje. Poskušam ostati pozitivna, šalim se na račun virusa, hkrati pa res želim, da bi se ljudje začeli zavedati, da zadeva ni enostavna,“ še pravi Tea, ki se je bala odzivov na svoje javno priznanje. Njen strah pred negativnimi odzivi je bil odveč. "Oglasilo se mi je toliko čudovitih ljudi, odziv je bil neverjeten. Dobila sem par zanimivih nasvetov, ki jih bom zagotovo preizkusila in poročala o rezultatih. Do takrat vam pa vsem želim, da vzamete zdravje v svoje roke in pazite nase ter na ljudi okoli sebe.“

Cel zapis si lahko preberete TUKAJ.

Tei želimo hitro okrevanje!