E-cigarete med pomisleki javnega zdravstva in marketinškim potencialom.
Foto: Barbara Milavec
Nataša Čepar
E-cigareto so razvili že v 60. letih prejšnjega stoletja, a zanjo dolgega pol stoletja ni bilo omembe vrednega zanimanja. Šele z ozaveščanjem glede zdravstvenega tveganja cigaret in s prepovedjo kajenja v javnih prostorih se je položaj spremenil. Po nekaterih podatkih e-cigarete na svetu uporablja že več kot 15 milijonov ljudi (klasične jih kadi skoraj milijarda). Ali se bo e-cigareta zares “prijela”, je najbrž v precejšnji meri odvisno predvsem od interesov globalnih akterjev na trgu. Povsem mogoče je, da v tem trenutku večja prodaja tovrstnih cigaretnih nadomestkov – kot trdijo prodajalci e-cigaret – ni v interesu farmacevtskega in tobačnega lobija, čeprav se dogaja, da nekatere tobačne družbe že kupujejo podjetja (izključno iz Kitajske) za njihovo proizvodnjo. Prav tako so za ambasadorja e-cigaret že razglasili zvezdnika Leonarda DiCapria in Katy Perry, ki naj bi znova popularizirala filmski dim in obred kajenja.
Za nadzor. Od ustanov, katerih skrb je javno zdravstvo, je nemogoče pričakovati, da bodo po eni strani spodbujale zdrav način življenja in s tem opustitev kajenja, po drugi pa, da bi svetovale uporabo “manjšega zla” v obliki e-cigaret. Zdravstvena stroka se kvečjemu zavzema za to, da bi bile e-cigarete pod strogim nadzorom, da bi jih prodajali le v lekarnah, in še to na recept. Odločitev, ali s pomočjo e-cigaret zmanjšati negativne posledice kajenja, je tako individualno pogojena. Predsodek glede zoprnega občutka plastike v ustih pa bo zagotovo – če bo za to interes – “splaknila” serija hollywoodskih uspešnic.
Samo da se puši ;)