Opozicija vladi očita, da nov zakon o državnem tožilstvu uničuje njegovo neodvisnost in uvaja “okupacijo tožilstva”. Ministrstvo za pravosodje odgovarja, da je na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije “nekaj pač treba narediti”. Strokovnjaki pa opozarjajo, da samo zakon “brez korenitih kadrovskih sprememb na tožilstvu ne bo dovolj”.

Skoraj brez obsodb
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec poudarja, da je v Sloveniji zaradi gospodarskega kriminala in korupcije obsojenih le okoli pet odstotkov obtoženih, pa "še to večinoma zaradi manjših goljufij".

Zakon zato predvideva ustanovitev novega tožilstva, ki bi se ukvarjalo z najzahtevnejšimi oblikami kriminala. V njem naj bi bilo po novem namesto šest vsaj 21 tožilcev.

"Tožilec bo minister"
Vinko Gorenak iz SDS je prepričan, da bo po novem vlada lahko posegala v delo tožilstva. "Tako bo vlogo generalnega državnega tožilca v resnici opravljal kar minister," pravi. Škrlec odgovarja, da “minister ne bo hodil po tožilstvu in odločal o zadevah".

Dodaja, da bo lahko izvajal zgolj nadzor nad tem, kako so bile zadeve dodeljene in kako se vodijo, ne pa “kako se o njih odloča". Če zdaj generalnega državnega tožilca predlaga vlada, ga bo po novem državnotožilski svet, ki ga bo sestavljalo pet tožilcev in štirje zunanji strokovnjaki.

In čeprav opozicija v tem vidi dodaten element politizacije, na ministrstvu odgovarjajo, da bo prav to preprečilo vpliv politike na neodvisno delovanje tožilstva.