Pravice za zaposlene, ki delajo na območjih sevanja, izvirajo iz časov, ko so bili zaposleni na teh delovnih mestih ob takratni stopnji tehnologije deležni velikih odmerkov sevanja, pravijo na onkološkem inštitutu (OI). Ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozivajo, naj te pravice ukineta.

Krajši delovnik, več dopusta

Zaposleni, ki delajo na območju sevanja, imajo skrajšan, 36-urni delovnik, 15 dodatnih dni dopusta in dodatno pokojninsko zavarovanje. Na OI ima te pravice 241 zaposlenih. Za dodatno pokojninsko zavarovanje zanje je OI lani plačal 696.500 evrov. "Poleg tega neposrednega stroška ti delavci na letni ravni opravijo manj delovnih ur. Če bi delali osem ur ter imeli enako ur in enako dopusta kot primerljivi delavci, bi zdravstvena ustanova približno na vsakih devet zaposlenih s temi pravicami pridobila enega dodatnega zaposlenega," pravi vodstvo OI.

Izpostavljenost ne presega nevarne vrednosti

Glede na veljavne predpise mejna vrednost izpostavljenosti sevanju ne sme preseči 20 milisevertov (mSv) na leto. Zaposleni v nuklearni medicini in interventni radiologiji spadajo med bolj izpostavljene, vendar njihova izpostavljenost nikoli ni presegla 5 mSv na leto, zagotavljajo na OI. 
Sicer pa nekateri radiologi na območjih sevanja že zdaj delajo več kot 36 ur na teden, saj so popoldne še pri drugem delodajalcu. Svet OI je prošnjo za popoldansko delo ravno prejšnji teden odobril še dvema radiologoma.

sergeja.hadner@zurnal24.si