Si ni upal nakopati javnega linča s strani zdravnikov, ker zakon zahteva normative, koliko je treba narediti za plačo, ki naj bi jih za svoje zaposlene določil vsak javni zdravstveni zavod? Morda ni hotel, da se nanj spravijo tisti, ki "fušajo drugje", ker po novem, če v službi ne bi naredili norme, s soglasjem za delo drugje ne bi bilo nič.
Se je bal upora strokovnih direktorjev, saj bi zdravstvo po novem imelo le še "poslovne direktorje", strokovni pa bi bili le v vlogi pomočnikov. Ali pa ni želel upora koncesionarjev, ker zakon odpravlja netransparentno podeljevanje koncesij in prinaša celovit nadzor nad njihovim delom.
Mogoče pa ni šlo za nič od tega, ampak zgolj za celovito pomanjkanje poguma postaviti se po robu tistim, ki se na vse pretege trudijo v slovenskem zdravstvu ohraniti status zmede, kakršen vlada zdaj.
O kozi in volku. In tako seveda imamo v zdravstvu še naprej na desetine javnih zdravstvenih zavodov, ki hočejo imeti svojo računovodstvo (a iz leta v leto poslujejo z minusom) pa svojo kadrovsko službo (a se pomanjkanje zdravnikov ne zmanjšuje) pa svoje naročanje zdravil in vodstvo z dvema ali tremi pomočniki, samo da je občina cela in so vsi lokalni dobavitelji siti.