Ena največjih naravovarstvenih nevladnih organizacij WWF (World Wide Fund for Nature) je danes v različnih alpskih državah predstavila novo študijo o stanju rečnih sistemov na območju Alp. Študija opozarja, da ima le še ena od desetih rek v Alpah ohranjene naravne ekološke lastnosti, ki nam zagotavljajo pitno vodo, hrano, rekreacijo in omogočajo naravno zaščito pred poplavami.
Študijo Ohranimo alpske reke je izvedla Univerza za naravne vire in življenjske vede na Dunaju in je prva celovita ocena stanja alpskih rek s prispevno površino, večjo od 10 km2. Christoph Litschauer, vodja evropskega alpskega rečnega programa pri WWF, je poudaril glavne rezultate študije: "V Alpah je ostalo le še 11 odstotkov naravnih vodotokov, kar je zelo malo. Sploh v primerjavi z 22.000 kilometri rek, ki so zajezene, izravnane, regulirane ali podvržene vplivom hidroelektrarn."
Študija WWF zajema trenutno stanje 57.000 kilometrov rek in ugotavlja, da je v celotnih Alpah samo še 6.500 km neokrnjenih rek. "Mnogi novi hidroenergetski objekti so načrtovani v najbolj ohranjenih porečjih, na primer v porečju Soče, na reki Tilment v Italiji in na reki Isel v Avstriji. Alpske države bi morale zadnje neokrnjene reke zaščititi in jih opredeliti kot izključitvene cone za nove hidroelektrarne," meni Litschauer.
Ohranimo Sočo!
Študija je med rečne sisteme z visoko prioriteto varovanja uvrstila tudi Sočo s pritoki, kjer WWF že aktivno deluje. Lani je tako nastalo zavezništvo Ohranimo Sočo, ki združuje različne organizacije, katerih skupni cilj je zaščita zgornjega porečja Soče, vključno s porečjem Idrijce, pred nadaljnjo hidroenergetsko izrabo. "Težnje po izkoriščanju energetskega potenciala se pojavljajo predvsem na pritokih, kot sta Učja in Idrijca. Pritoki so del rečnega sistema Soče in tudi te moramo zaščititi," je povedala Irena Kavčič, vodja projekta Soča pri evropskem alpskem programu WWF. "Poleg tega je porečje Soče močno obremenjeno z malimi hidroelektrarnami, katerih skupni učinki na vode so veliki, proizvodnja električne energije pa skromna," je še dodala.
Čeprav so Alpe eden najgosteje poseljenih gorskih ekosistemov na svetu, predstavljajo zatočišče za mnoge edinstvene vrste rastlin in živali in so eden poslednjih predelov divjine v Evropi. Vendar pa številni neustrezni posegi človeka in klimatske spremembe ogrožajo predvsem občutljive alpske rečne sisteme.
V študiji WWF so opredeljena izključitvena območja za hidroenergetsko izrabo, poudarjeni pa so tudi tisti rečni odseki, ki bi morali imeti prednost v prihodnjih obnovitvenih projektih, kar je prvi korak proti vzpostavitvi ravnovesja med zaščito okolja in potrebami ljudmi.