Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ je k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada /SURS) prispevala rast obsega zunanje trgovine, močno so se povečale tudi investicije in potrošnja gospodinjstev. 

Kot smo že pisali, so kazalniki gospodarskih gibanj izjemno ugodni, manj je brezposelnih, plače so se na medletni ravni povišale, oživel je turizem. Več o tem v članku To je po mnenju analitikov razlog za visoko rast plač.

Uvoz se je med aprilom in junijem v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 34,9 odstotka, izvoz pa za 30,2 odstotka. Povečala sta se tako izvoz in uvoz blaga kot tudi izvoz in uvoz storitev, slednjih sicer nekaj manj.

Bruto investicije so se povečale v večino osnovnih sredstev, v povprečju so bile za 19,2 odstotka večje kot pred letom. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019.

Višja cena življenjskih potrebščin

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,1-odstotna. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, je danes objavil statistični urad.

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila avgusta 0,5-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju lani 0,7-odstotna. Avgusta lani smo sicer na letni ravni zabeležili 0,1-odstotno deflacijo.

Cene blaga so bile avgusta v povprečju za 2,9 odstotka višje kot avgusta lani, cene storitev pa za 0,8 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se v povprečju zvišale za 3,3 odstotka, cene trajnega blaga za 2,6 odstotka in cene poltrajnega blaga za 1,3 odstotka.

Dvig cen naftnih derivatov

Dvig cen naftnih derivatov je k letni inflaciji prispeval 1,2 odstotne točke. Cene dizelskega goriva so se v povprečju zvišale za 29,6 odstotka, bencin se je podražil za 26 odstotkov, tekoča goriva pa za 21,6 odstotka. 0,3 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale še za 3,7 odstotka višje cene izdelkov in storitev v skupini restavracije in hoteli.

Medtem pa so letno inflacijo za 0,4 odstotne točke znižali v povprečju cenejši počitniški paketi. Cene počitniških paketov v tujini so se znižale za 13,3 odstotka, počitniški paketi doma pa so se bili v povprečju dražji za 4,7 odstotka.

Mesečno inflacijo blažile razprodaje

K mesečni inflaciji so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene v skupinah druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 3,6 odstotka) in gospodinjsko pohištvo (za 2,6 odstotka). Preostale avgustovske podražitve skupaj so k mesečni inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

Mesečno inflacijo so medtem blažila dodatna znižanja na poletnih razprodajah. Cene oblačil in obutev so bile v tem mesecu v povprečju za 3,9 odstotka nižje kot julija, kar je inflacijo ublažilo za 0,3 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta 2,1-odstotna (avgusta lani 0,7-odstotna deflacija), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,4-odstotna (v tem času lani 0,6-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.

Kako je bilo lani?

Po podatkih SURS je bil obseg BDP prejšnje leto, 2020, za 4,2 % manjši kot v letu 2019 - znašal je 46.918 milijonov EUR. "4,2-odstotno realno zmanjšanje BDP je bilo v letu 2020 v največji meri posledica upada v dejavnostih gostinstvo (prispevek −0,9 odstotne točke), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (−0,6 odstotne točke), predelovalnih dejavnostih (−0,6 odstotne točke) ter v dejavnosti promet in skladiščenje (−0,6 odstotne točke)," so zapisali.

Domača končna potrošnja se je v letu 2020 realno zmanjšala za 3,8 %, pri čemer se je končna potrošnja gospodinjstev zmanjšala za 6,6 %, končna potrošnja sektorja država pa se je povečala za 4,2 %. Izvoz blaga in storitev se je lani realno zmanjšal za 8,7 %, uvoz pa za 9,6 %, pri čemer je bil padec tako pri izvozu kot pri uvozu večji pri storitvah kot pri blagu, so dodali.

dezurni@styria-media.si