Mraz je po državah Evropske unije terjal že številne smrtne žrtve. Najbolj ogrožene so ranljive skupine ljudi, med njimi so tudi begunci, ki živijo v šotorih.

"Kot je razvidno iz medijev, je v Evropo prišla prava zima. Vsi nimajo sreče, da bi ta čas preživeli pod streho, na toplem, v objemu mehke odeje. Še več, v hudem mrazu dan za dnem, noč za nočjo čakajo na svojo usodo, prevečkrat neprimerno oblečeni za ta čas in brez toplega čaja, ki bi jih vsaj malo ogrel. Mraz ne izbira, ali bo prizadel žensko, moškega ali otroka, trpijo vsi, ki so se znašli ujeti v Evropi," so v sporočilu za javnost pobudniki Jure Poglajen, David Zorko in Maja Ahac, predsednica društva Adra Slovenija. 

Poglajen: Odziv je tudi tokrat dober

"Po prvih podatkih glede SMS sporočil je tudi tokrat odziv Slovencev dober. Prav tako je nekaj slovenskih podjetij že nakazalo denar na TRR račun, ob tej priložnosti pozivam še druga podjetja, ki to lažje storijo kot posamezniki," pravi Poglajen, ki upa, da bodo tudi vremenske razmere pri nas ljudi vzpodbudile, da se vživijo v kožo beguncev, ki v mrazu in snegu živijo v šotorih.

Foto: Osebni arhiv Jure Poglajen Avgusta leta 2015 je skupaj z Adro organiziral akcijo zbiranja pomoči za begunce. Slovenci so takrat zbrali več kot deset ton pomoči, od šotorov do sanitetnega materiala, z Adrijino linijo pa so pomoč nato brezplačno prepeljali v Grčijo.

Jure Poglajen je zaradi svojega humanitarnega prispevka in ozaveščanja ter obveščanja javnosti o tamkajšnjih razmerah postal celo Delova osebnost leta 2015.

Zakaj denar?

"Tokrat nimamo brezplačnega prevoza s katerim bi pomoč dostavili v Grčijo. Potrebno se je zavedati, da so stroški prevoza višji od vrednosti zbrane pomoči. Zato pomoč zbiramo v denarju. To je prvi razlog," razlaga Poglajen.

Drugi razlog je ta, da v Grčiji delujeta protovoljki Adre, Jenni James in Trace Myres, ki imata neposreden dostop do begunskih taborišč. "Prostovoljki, ki bosta razpolagali z denarjem, bosta kupili tisto, kar begunci v tem trenutku najbolj potrebujejo, razmere se spreminjajo in morda v danem trenutku ne bodo najbolj potrebovali tega, kar lahko zberemo v Sloveniji," razlaga Poglajen.

"Zakaj ne zbirate za Slovence?"

"Tretji razlog je ta, da bodo potrebščine kupovali v Grčiji, kar pomeni, da bodo podpirali lokalno gospodarstvo, četrti razlog pa je ekološki," še dodaja Poglajen. Na vprašanje, kako se odziva na komentarje ljudi, ki mu očitajo, da zebe tudi Slovence, Poglajen odgovarja: "Vprašam jih kdaj bodo začeli zbirati in kako lahko pomagam. V odgovor pa potem dobim samo molk." Foto: EPA Lesbos begunci sneg

Jenni James in Trace Myres se sedaj nahajata v severnem delu Grčije, kjer je približno 20 begunskih kampov, in pomagata ljudem med čakanjem za pridobitev azila. Na območju je 20.000 beguncev, med njimi največ žensk in otrok. Večina jih prihaja iz Sirije in bo v Grčiji preživela že svojo drugo zimo.

Mnogi na ulicah ali prehodnih kampih

Ljudje v kampih živijo v šotorih, kontejnerjih, praznih skladiščih in tovarnah. Opremljenost teh prostorov ni zadostna za takšne razmere, saj je trenutno -15 stopinj C, zunaj pa sneži. Električna napeljava, vodovodni sistem in ogrevanje ne obstajajo ali pa je bila ta infrastruktura poškodovana zaradi hudih vremenskih vplivov. Za tiste, ki so na ulici ali v prehodnih kampih, so razmere še hujše. Foto: EPA Lesbos begunci sneg

Brez vode, ogrevanja in oblačil

Zaradi vpliva slabega vremena na nastanitvene kapacitete in pomanjkanja prave infrastrukture, so ljudje brez hladne in tople vode, pogosto tudi brez elektrike ter ogrevanja. V nekaterih kampih nimajo dostopa do toplih oblačil, še posebej v njihovem regionalnem tranzitnem območju.

Prostovoljki sta del skupine za hiter odziv, ki poskuša rešiti težave takoj, ko se pojavijo. Njen glavni namen je izgradnja lokalne infrastrukture. Skupina ima dovoljenje grške vlade za prost vstop v nastanitvene kampe v času hude zime. Zagotavlja 24-urno podporo kot odgovor na potrebe, ki se tisti trenutek pojavijo. Odziva se na prošnje grške vlade, nevladnih organizacij, neodvisnih prostovoljcev in vojaški uslužbencev v kampu. Prav tako pa proaktivno obiskuje kampe in s tem poskrbi, da se potrebe tudi zadovoljijo.

Potrebe vključujejo (niso pa omejene samo na to):

– oskrbo z vodo (skoraj vsa oskrba z vodo v kampih je uničena, kar pomeni težave s pitno vodo, vodo za kuhanje, ogrevanjem in higieno);

– potrebščine, ki niso hrana (obleke, odeje, spalne vreče in obutev, da ljudje ostanejo ogreti in suhi);

– izboljševanje bivanjskih pogojev (zaščita pred vetrom, dežjem, snegom in mrazom, kar vključuje zagotavljanje ogrevalnih sistemov in izolacije tal);

– alternativne nastanitve (za ranljive družine, nosečnice in majhne otroke skušajo najti boljšo nastanitev);

– ogrevanje (zagotavljanje drv, peči na les in drugih rešitev ogrevanja za individualne šotore in skupne prostore);

– varnost (zaradi ledu je kamp nevaren, zato posipajo poti, s čimer se in izognejo nesrečam in poškodbam ter omogočijo dostop do virov);

– elektrika (zagotavljanje električne energije, kjer ta ni na voljo, s čimer se zmanjšuje nevarnost požara).

Sredstva potrebujejo, da lahko delujejo in rešijo težave takoj, ko se pojavijo. Čeprav poskušajo kupovati dobrine v velikih skladiščih in lokalnih dobaviteljih, je na določenih področjih še vedno pomanjkanje. Zbrana sredstva bodo zato namenjena premostitvi težav in hitremu odzivu.

Dobrine, ki so potrebne za zagotavljanje zgoraj naštetega:

– gradbeni material za oskrbo z vodo
– alternativna nastanitev za ranljive družine
– drva
– peči na drva
– transport dobrin in ljudi
– topla občila, spodnje perilo, rokavice, šali, nogavice, kape in obutev
– spalne vreče
– izolacija tal
– električni generatorji
– mobilni grelniki
– sol in pesek
– postelje
– osvetljava

dezurni@zurnal24.si