Bralec je bil prepričan, da bo zapuščinski postopek po pokojnem sorodniku stekel hitro in enostavno, saj je pokojnik svoje premoženje dedičem razdelil v oporoki. Kljub trudu, da bi vse čim bolj natančno storil, so se zadeve zapletle, saj o nekaterih stvareh, ki jih v dokumentu omenja, ni ne duha ne sluha.

Vse skupaj dodatno zaplete še dejstvo, da je bila oporoka nekajkrat spreminjana, pri čemer je eden od lastnoročnih popravkov za dediče sporen. Njegovo avtentičnost preverjajo pri grafologu. Se je tovrstnim zapletom in dolgim zapuščinskim postopkom sploh mogoče izogniti?

Podatkov ni nikoli preveč

Pri sestavljanju oporoke je treba biti čim bolj natančen. Dokument lahko sestavi oseba, stara najmanj 15 let, ki ima primeren razum in voljo, da to stori. Da je dokument veljaven, mora ustrezati vsem formalnim pogojem. 

"Oporoka mora biti čitljiva, v kolikor gre za lastnoročno oporoko, vsebina pa mora biti določena, določljiva in dopustna. Iz oporoke mora jasno izhajati, kakšna je volja oporočitelja, katero  premoženje zapušča kateremu oporočnemu dediču. Ni odveč, da v kolikor ta oporočni dedič ne sodi v krog zakonitih dedičev oz. da gre za tretjo, njim neznano osebo, da jasno označi osebo s podatki, to je ime, priimek, naslov, EMŠO številko oziroma drugim osebnim podatkom, na podlagi katerega je mogoče oporočnega dediča brez dvoma identificirati. V oporoki mora biti jasno navedeno  premoženje, ki ga oporočitelj oporočnemu dediču (ali več oporočnim dedičem), zapušča," poudarja odvetnica Maša Novak iz odvetniške družbe Čeferin. 

Zakon o dedovanju sicer ne predpisuje dokumentov, ki bi morali biti oporoki priloženi, a je kljub temu koristno priložiti nekatere dokumente.

"V primeru, ko na primer oporočitelj v oporoki razpolaga z nepremičninami, pri katerih lastninska pravica še ni vknjižena na njegovo ime, je koristno oporoki priložiti listino o sklenjenem pravnem poslu, npr. kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere bo oporočni dedič lahko po smrti zapustnika uveljavljal svoje pravice," poudarja Novakova. "Prav tako je koristno, da kadar oporočitelj v oporoki razpolaga s premičninami, ki jih nima v neposredni  posesti, pač pa jih hrani drugje (npr. v tujini, v sefu, …), priloži kopijo listine, iz katere bodo izhajali podatki, na podlagi katerih bo dedič lažje uveljavil svoje pravice."

Zgolj navedba, da se določenemu oporočnemu dediču na primer zapusti zlate palice, lahko oteži ali celo onemogoči uveljavljanje pravic dedičev. Kot pravi Novakova, se v praksi oporočitelji največkrat odločijo za podroben opis v oporoki.

Dvakrat popravljeno, kaj velja?

Oporočitelj ima pravico razpolagati s svojim premoženjem, kot želi. Svojo voljo lahko popravi, kar pa lahko, v kolikor stvari niso jasno izpeljane, povzroči težave. "Popravki morajo biti takšni, da so vsebinsko  jasni in da tudi popravek izpolnjuje formalne, to je obličnostne pogoje za veljavnost oporoke. Vse kar je navedeno za sestavo oporoke, velja tudi za njene nadaljnje dodatke ali popravke," poudarja odvetnica.  

Pravdanje se lahko vleče leta

Kadar se stranke v postopku z oporoko strinjajo in niso v sporu, se lahko zadeva zaključi takoj, ali pa v nekaj mesecih. "Nekaj mesecev je potrebno, če je na primer treba opraviti cenitev zapuščinskega premoženja z izvedenci ustrezne stroke zaradi naprave obračunske vrednosti zapuščine in izračuna nujnega dednega deleža," pojasnjuje Novakova.

Nemalo je primerov, ko se oporoko izpodbija. Po besedah odvetnice se to lahko naredi zaradi oporočne nesposobnosti, zaradi napak volje, to so primeri, ko je bil oporočitelj z grožnjo ali silo prisiljen, da napravi oporoko, ali pa če jo je napravil zaradi zvijače oziroma je bil pri sestavi oporoke v zmoti. Oporoko se lahko izpodbija tudi zaradi napak v obliki oporoke.

"V primeru izpodbijanja oporoke se postopki lahko vlečejo več let, saj zapuščinsko sodišče postopek prekine, stranke-dediče pa napoti na pravdo z uveljavljanjem njihovih zahtevkov. V teh pravdah se strokovna vprašanja rešujejo s postavitvijo izvedencev, na primer grafologov, psihiatrov, saj sodišča nimajo sama strokovnega znanja, da bi o tem lahko odločala. Včasih je angažiranih celo več izvedencev, zaradi česar postopki lahko trajajo več let," različne primere težav opisuje odvetnica.

V praksi dediči največkrat uveljavljajo zahtevke iz naslova neveljavnosti oporoke zaradi oporočne nesposobnosti oporočitelja, pa tudi zaradi napak v obliki. "Stranke večinoma trdijo, da oporočitelj oporoke ni napisal in/ali podpisal," kot najpogostejši zaplet navaja Novakova.

V registru je nekaj več kot 22 tisoč oporok

Notarska zbornica Slovenije vodi register oporok, v katerem je vpisanih približno 22.200 oporok. V register so vpisani podatki o oporočitelju, notarju, odvetniku ali sodišču, ki hrani oporoko, o vrsti oporoke in vsaka sprememba, preklic ali razveljavitev oporoke, če je narejena v obliki, za katero je vpis v register oporok obvezen po Zakonu o notariatu, datum vrnitve oporoke oporočitelju, podatek o smrti oporočitelja in podatek o tem, kdo je vpogledal v register. Podatke o oporokah, ki se evidentirajo v registru, pošiljajo notarji, odvetniki in sodišča. V primeru naknadnih sprememb, preklicev ali razveljavitev oporoke, notarska zbornica izda potrdilo o opravljenem naknadnem vpisu v register.

Po besedah predsednice notarske zbornice Sonje Kralj notarji letno sestavijo okrog 1200 oporok. "Ob začetku zapuščinskega postopka morajo vsa sodišča vpogledati v ta register in pridobiti informacijo, ali je umrli zapustil oporoko in poskrbeti, da so le te razglašene," poudarja Kraljeva. 

Na notarski zbornici si želijo, da bi bili dedni postopki hitrejši in prijaznejši do dedičev. V ta namen si želijo, da bi lahko tudi notarji uredili razmerja po smrti oporočitelja v nespornih zadevah. Takšen način urejanja dednih zadev se že izvaja v 22 državah članicah.

"Dediči  upravičeno pričakujejo, da je zapuščinski postopek, ko gre za nesporno razdelitev premoženja med dediči, enostaven in hiter in da lahko na enem mestu uredijo vsa medsebojna lastninska razmerja. To bi bilo nedvomno mogoče, če bo zapuščinski postopek prešel od sodišč na notarje," meni Kraljeva.

dezurni@zurnal24.si