Ustavni sodniki so odločili, da je Zakon o poslancih v neskladju z ustavo, državni zbor pa mora neskladje odpraviti v enem letu. Neustaven je, ker zoper odvzem poslanskega mandata - o njem govori 9. člen Zakona o poslanic - ni zagotovljenega učinkovitega sodnega varstva. Ker gre za tako imenovano pravno praznino, bo državni zbor moral sprejeti spremembe v okviru že obstoječega zakona.

Odvzem mandata je neustaven

V odločbi, ki so jo sprejeli prejšnji teden, objavili pa danes, določajo tudi, da je sklep o prenehanju poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši neustaven, kar pomeni, da "pritožnik izvršuje mandat, ki ga je pridobil na zadnjih državnozborskih volitvah in mu ga je državni zbor potrdil".

Odločitev poslancev, da 15. oktobra 2014 odvzamejo Janši poslanski mandat, namreč pomeni kršitev četrtega odstavka 15. člena ustave (zagotovitev sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin) v povezavi s 23. členom, ki govori pravici do sodnega varstva. Janši pa so tako kršili tudi 43. člen ustave, da "zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico".

Sodniki poslancem očitajo, da imajo kot zakonodajalci možnost urediti pogoje neizvoljivosti, če pa so te pogoje opustili, pa zakonske določbe z razlago ne morejo pomensko raztegniti tako, da dopušča poseg v volilno pravico.

Že pred objavo sodbe ustavnega sodišča pa je prvak SDS Janez Janša danes na Twitterju zapisal, da so ustavni sodniki soglasno odpravili sklep o odvzemu mandata Janši in odločili, da je državni zbor s to odločitvijo kršil 43. člen ustave, ki govori o volilni pravici.