Na ministrstvu za pravosodje (MP) so prepričani, da zanimanje za prvi pravni nasvet upada, zato ga želijo s spremembo zakona o brezplačni prvi pomoči (BPP) povsem ukiniti. A varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da zmanjšanje števila prosilcev ne izvira iz nezanimanja za prvi pravni nasvet, temveč visokih in zapletenih meril za njegovo dodelitev.

Število se zmanjšuje, a zakaj

Prvi pravni nasvet posamezniku pojasni njegov pravni položaj in poda kratek nasvet o pravnih možnostih. Do leta 2008 je lahko zanj zaprosil kdorkoli, ne glede na socialni status. Če ga je takrat dobilo 1.290 ljudi, se je njihovo število po spremembi zakona, ki je dostop omejil na ljudi v finančni stiski, vsako leto zmanjševalo. Predlani je za brezplačen nasvet tako zaprosilo le še 218 ljudi. Na MP pravijo, da se zaradi poenotenja meril zdaj večina raje odloči za BPP v obliki širšega svetovanja, saj ta "zajema proučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembni za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja". Da so upravičeni do kakršnekoli oblike pravne pomoči, mesečni dohodki posameznikov sicer ne smejo presegati 530 evrov.

Postopek dražji od nasveta

Varuhinja meni, da je pravni nasvet najpomembnejši na prvi stopnji, ko mora posameznik vložiti tožbeni zahtevek, je tožen ali pa je tožbo izgubil, ker ni bil primerno pravno zastopan. "Takšni posamezniki pogosto ne vedo, kaj morajo storiti, in so prepuščeni sami sebi," pravi varuhinja. Matevž Kmetec, direktor Zavoda Pip, ki se ukvarja z BPP, meni, da je strošek pridobivanja nasveta zdaj dražji od samega nasveta, postopek pa traja tudi en mesec. Prepričan je, da ga ne bi smeli ukiniti, temveč omogočiti njegov širok in hiter dostop, s čimer se strinjajo tudi v uradu varuhinje, ki bi zdajšnje roke za dostop do prvega pravnega nasveta še skrajšal. "Široko dostopno primarno pravno varstvo predstavlja višjo raven pravne varnosti, hkrati pa lahko preprečuje nepotrebne nadaljnje spore. Posredno lahko tako vpliva na pocenitev celotnega sistema BPP in razbremenitev sodišč," je prepričan Kmetec.

Za ljudi naj skrbijo občine

"Zavedamo se, da je povpraševanje državljanov po osnovnem brezplačnem pravnem svetovanju posledica vse večje socialne stiske," priznavajo na MP. "Vendar nam trenutna finančna situacija ne omogoča, da bi v sklopu zakona o BPP znova vzpostavili širok dostop do prvega pravnega nasveta v obliki in obsegu, kot ga je zakon poznal do leta 2008," dodajajo. Glede na to, da nekatere občine že zdaj ponujajo osnovno pravno svetovanje, razvoj BPP na ministrstvu vidijo prav v tej smeri.

Preberite tudi komentar: Dopust kot bežanje pred politiki