Začetek. Tožilca specializiranega državnega tožilstva Barbara Lipovšek in Jože Levašič sta zaorala ledino in prva vložila tožbi za zaplembo premoženja; Lipovškova zato, ker naj bi bilo pridobljeno iz trgovine z ljudmi, Levašič pa zoper Primorca, ki se ukvarja s trgovino z drogo.

Blokirali bi zakon

Nova zakonodaja ni vsem po godu, saj je bila že vložena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh pomembnih členov, sicer šele letošnjega maja uveljavljenega zakona. "Predvsem me moti poseg v pravico do zasebne lastnine, ki jo določa 33. člen zakona ustave, in to, da ni časovne omejenosti, za koliko časa nazaj je treba dokazovati izvor premoženja," pravi Marko Bošnjak iz odvetniške pisarne Čeferin; prepričan je tudi, da bi moral biti pogoj za odvzem premoženja vezan na predhodno obsodilno sodbo posameznika, ki mu grozi odvzem.

Praksa odvzem zahteva

"Sprašujem se, ali nekateri odvetniki glede teh strokovnih vprašanj ne nastopajo odklonilno iz povsem konkretnih interesov svojih strank, po drugi strani pa se mi zdi tudi pravna akademska stroka precej oddaljena od izzivov in aktualnih razmer, ki jih prinaša čas," komentira Stanislav Pintar, tožilec specializiranega državnega tožilstva. "Če je institut odvzema premoženja nezakonitega izvora učinkovit v tujini – podrobneje poznam primere Irske in ZDA –, ne razumem, zakaj ne bi bil tudi pri nas. V čem se tako razlikujemo," dodaja.

Navidezno prenašanje

Odvetnik Luigi Varanelli ocenjuje, da bo sodna praksa naletela na dve večji težavi; kriminalci bodo v prizadevanjih, da bi se izognili odvzemu premoženja nezakonitega izvora, sklepali navidezne pogodbe in simulirali pravne posle (prenašali bodo premoženje na tretje osebe), prav tako se bo sodstvo srečevalo s parkiranjem premoženja na podjetja, ki se profesionalno ukvarjajo s tem (fiduciarno upravljanje).