Kot je zapisal v današnjem sporočilu za javnost, z odstopom odpira možnost prihoda novega člana upravnega odbora, ki ga bodo predlagale banke upnice, "s čimer je dana vsa možnost za uspešno nadaljevanje poslovanja podjetja".

Črnigoj je izrazil prepričanje, da je bil z bankami upnicami (NLB, NKBM, Abanko Vipa in Banko Koper) dosežen velik napredek v postopku reševanja razmer, v katerih se je znašlo Primorje. Konzorcij bank je namreč 15. septembra s Primorjem podpisal pogodbo, ki opredeljuje moratorij oziroma odlog plačila (glavnic) za dobo šestih mesecev. S tem je po Črnigojevih besedah omogočeno reševanje finančnega prestrukturiranja in likvidnostnega stanja družbe Primorje.

"Na osnovi t. i. standstill pogodbe oziroma pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, ki je bila dogovorjena z bankami upnicami, z mojim odstopom odpiram možnost prihoda novega zunanjega člana upravnega odbora Primorja, ki bo predlagan s strani bank upnic, s čimer je dana vsa možnost za uspešno nadaljevanje poslovanja Primorja," je zapisal Črnigoj.

Pričakuje aktivno vlogo bank

Črnigoj pričakuje, da se bodo banke upnice čim prej aktivno vključile v vodenje poslovnega sistema Primorja ter da bodo sodelovale s svojimi finančnimi mehanizmi pri utrditvi Primorja kot enega redkih še referenčnih izvajalcev velikih gradbenih del v slovenskem in tudi širšem evropskem prostoru.

Primorje je skladno s skupščinskim sklepom maja lani prešlo na enotirni sistem upravljanja. Konec lanskega maja je Črnigoj nastopil šestletni mandat predsednika upravnega odbora, funkcijo glavnega izvršnega direktorja opravlja Robert Brajdih, tretji član upravnega odbora pa je Jože Brecelj.

Zgodovina podjetja

Primorje je bilo ustanovljeno leta 1946, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je močno širilo na tuje trge; poleg številnih projektov doma je družba intenzivno gradila v Iraku, kasneje v Alžiriji, Libiji in Jordaniji, vrsto pomembnih objektov pa je dokončala tudi v BiH, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem.

Obdobje konca osemdesetih let je zaznamovala velika kriza slovenskega gradbeništva, ki je Primorju narekovala radikalno spremembo v strukturi del. Nekoč predvsem v nizke gradnje usmerjeno podjetje je začelo z intenzivno gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov za trg.

Ponoven začetek gradnje slovenskih avtocest v drugi polovici devetdesetih let je Primorju prinesel nov zagon. Po izbruhu finančno-gospodarske krize pa se je Primorje tako kot ostali večji slovenski gradbinci znašlo v težavah. Primorje ima trenutno blokirane račune, podjetju pa zaradi neizplačila plač grozi tudi stavka. Prejšnji teden je družba sicer izplačala del avgustovskih plač, preostanek pa naj bi izplačali prihodnji teden.