Uradno tako razlogi za njegov odstop niso znani, a po poročanju tujih tiskovnih agencij naj bi bil glavni povod za Nemčev odhod s položaja program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra, ki ga ECB izvaja od lanske pomladi in ga je v zadnjem času okrepila ter s tem zmanjšala pritisk finančnih trgov na Italijo in Španijo.

Ta izredni ukrep, s katerim je ECB najprej blažila grško dolžniško krizo in v okviru katerega je ECB doslej odkupila že za skoraj 129 milijard evrov obveznic ter tako po mnenju mnogih pomembno prispevala k omejevanju širitve dolžniških težav v evrskem območju, je bil sporen predvsem za zagovornike strožje in bolj konservativne denarne politike.

Med temi je bil poleg Starka tudi nekdanji prvi mož nemške centralne banke Bundesbank Axel Weber in sedanji prvi mož Bundesbank Jens Weindmann. Weber je zaradi nasprotovanja vlogi ECB in nacionalnih centralnih bank pri reševanju dolžniške krize v območju evra odstopil z mesta predsednika Bundesbank in s tem izstopil tudi iz tekme za novega predsednika ECB. Z novembrom tako na čelo ECB prihaja Italijan Mario Draghi.

Večinsko mnenje sicer ostaja, da bo v izvršilni odbor ECB, v katerem poleg Tricheta in Starka trenutno sedijo še Portugalec Vitor Constancio, Italijan Lorenzo Bini Smaghi, Španec Jose Manuel Gonzalez-Paramo in Belgijec Peter Praet, konec leta zopet imenovan Nemec.