Hrvaška vlada je danes sprejela odločitev o odstopu od arbitražnega sporazuma in bo o tem z diplomatsko noto obvestila Slovenijo. 

Na odgovor Slovenije bodo čakali tri mesece

Predsednik Državnega zbora in strokovnjak za mednarodno pravo Milan Brglez pričakuje, da bo Zagreb slovenski strani notificiral željo po izstopu iz sporazuma in jo utemeljil, nato pa bo Slovenija v predvidenem roku treh mesecev "odgovorila negativno".

Sočasno s postopkom za prekinitev sporazuma, ki "terja svoj čas", pa bo potekalo delo arbitražnega sodišča, saj postopek prekinitve sporazuma "ne razveljavlja arbitražnega sporazuma, dokler ni dokončan oziroma dokler se državi o tem ne sporazumeta, lahko tudi s pomočjo tretjega," je pojasnil.

Kam bi pa prišli, če bi si lahko vsak kadarkoli premislil

Foto: Saša Despot SMC kongres "Tisti trenutek, ko se arbitražno sodišče vzpostavi, deluje, in če bi se lahko države potem, ko jim neka arbitražna odločitev ne odgovarja, razvezale in je ne spoštovale, potem bi to pomenilo tudi nespoštovanje mednarodnega prava. Tako da inštitucije delujejo naprej," opozarja Brglez.

Zadnja sporočila iz Bruslja vidi kot v prvi vrsti odraz tega, "da se EU in njene institucije zavedajo pomena arbitražnega in sploh mirnega reševanja sporov na širšem območju Zahodnega Balkana, ne le v tem primeru. In če bi se lahko ena stran preprosto izvzela iz tega, kar je bilo že dogovorjeno, to ne bi bil dober znak za nadaljevanje in tudi širitev EU". EU temelji na obstoju pravne države, ta pa pomeni spoštovanje obvez tako v notranjem pravu, pravu EU kot mednarodnem pravu, je poudaril Brglez.

Spomnimo, hrvaški sabor je včeraj s soglasno odločitvijo vladi naložil odstop od arbitraže. Skoraj istočasno je predstavnica EU Mina Andreeva novinarjem v Bruslju ponovno povedala, da se bo arbitraža nadaljevala, tudi če hrvaški parlament izglasuje izstop.

Hrvati EU zabrusili, naj se ne meša v bolateralne zadeve

Predstavnik hrvaške vlade za stike z mediji Nikola Jelić je izpostavil, da Evropska komisija ni pristojna za arbitražni sporazum, ki je bilateralni sporazum med dvema polnopravnima članicama EU. Arbitražni sporazum je sicer v imenu predsedstva Sveta EU kot prisotni podpisal tudi takratni švedski premier Fredrik Reinfeldt. 

Po odločitvi sabora pa je Andreeva nekoliko spremenila ton in dejala, da komisija spoštuje demokratično odločitev sabora, a obžaluje enostransko odločitev Hrvaške ter izrazila njeno pripravljenost za posredovanje med Slovenijo in Hrvaško pri iskanju rešitve. Andreeva je dejala, da mora zdaj arbitražno sodišče preučiti pravne posledice hrvaškega ravnanja, a dodala, da komisija ne vidi alternative arbitraži. 

Hrvati že v diplomatski ofenzivi

Foto: Zarko Basic/PIXSELL Vesna Pusić Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić se je včeraj že srečala s tujimi veleposlaniki, na sestanku pa je bila tudi nekdanja predsednica vlade Jadranka Kosor in predsednik saborskega odbora za zunanjo politiko Milorad Pupovac. 

Sestanek na hrvaškem zunanjem ministrstvu je trajal več kot uro, hrvaška stran pa je trdila, da problem ni naš arbiter, ampak dejstvo, da so kasneje dodani dokumenti kontaminirali celoten postopek. 

"Vse nam je kristalno jasno, upam, da je tudi sodišču. To je zelo neugodno za sodišče in Slovenijo," naj bi po poročanju Večernjega lista po sestanku dejal diplomat ene izmed zahodnih držav. 

Na sestanku je bil tudi slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojteh Volk, ki je ostal zadnji, kot se je zdelo novinarju Večernjega lista, v prisrčnem pogovoru z gostitelji. Volk je na sestanki predstavil slovensko plat zgodbe. 

Milanović: razsodbe ne bomo upoštevali

Hrvaška po besedah premierja Zorana Milanovića ne bo odpoklicala svojega arbitra, bo pa najbrž sam odstopil. "Hrvaška nima svojega arbitra. Ko je postal član arbitražnega sodišča, on ni več Hrvat, niti Slovenec, on je arbiter. Ali bo odstopil, je odvisno od njega. Mi ne moremo ukiniti arbitražnega sodišča, lahko pa izstopimo iz dogovora. Sodišče lahko nadaljuje z delom in sprejme neko razsodbo, ampak mi je bomo priznali. Slovenija se bo morala v nekaj mesecih izreči o odpravi arbitražnega sporazuma in to je to," je dejal  Milanović. 

Če je izstop možen al ne, Hrvati izstopajo

Izstopa iz arbitraže arbitražni sporazum sicer ne predvideva, Hrvati pa se bodo predvidoma sklicevali na 60. člen Dunajske konvencije, ki omogoča odstop od mednarodne pogodbe v primeru"bistvene kršitve“, kar je "kršitev določbe, ki je bistvena za uresničitev predmeta ali namena mednarodne pogodbe“. Mednarodna pravnica Vasilka Sancin je ocenila, da pogovori, ki so jih razkrili objavljeni prisluhi, niso taka kršitev. Milanović pa je napovedal, da se bodo pri izstopu držali pravil mednarodnega prava. 

Tudi če arbitražno sodišče nadaljuje z delom in objavi razsodbo, je Hrvaška po Milanovićevih besedah ne bo upoštevala, kar je njena pravica, saj je vsaka država suverena. Lahko pa takšno obnašanje prinese pritisk ali sankcije mednarodne skupnosti. Tako je nekdanji predsednik Danilo Türk v Odmevih dejal, da bi Hrvaško njeno ravnanje lahko pahnilo v izolacijo v mednarodni skupnosti in v Evropi, dopisnica hrvaške nacionalne televizije iz Bruslja pa je omenila, da bi Slovenija lahko blokiral pristop Hrvaške v Schengenu.

Preberite še: 

• Rupel: Le še eno možnost imamo

• Neupoštevanje arbitraže skoraj pripeljalo do vojne

• Hrvaški sabor soglasno za odstop od arbitražnega sporazuma

dezurni@zurnal24.si