Zaradi odpravljenega nadzora na mejah z državami članicami območja se bodo tako državljani članic schengna prosto gibali po vsem območju. Mejo bo tako mogoče prečkati kjerkoli, tudi na gorskih prelazih, rekah in odročnih potkah, ne le na mejnih prehodih. Še naprej pa bo treba biti previden pri prečkanju slovenske južne meje (ta bo hkrati tudi zunanja meja Evropske unije), saj lokalno prebivalstvo meje ne bo moglo več prečkati izven uradno določenih mejnih prehodov ali točk prehoda. Na 670 kilometrov dolgi kopenski meji bodo lahko na 22 maloobmejnih prehodih in 115 posebej določenih točkah tako kot doslej mejo prestopali z maloobmejnimi prepustnicami.

Ne pozabite dokumentov

Po več desetletjih se bo meja med Slovenijo in Italijo le poslovila. © BOBO

Res je velika prednost schengna prosto gibanje ljudi po celotnem schengenskem območju, ne da bi bili podvrženi nadzoru na mejnih prehodih med državami članicami, toda državljani članic schengenskega območja pa morajo pri potovanju po območju pri sebi imeti ustrezni osebni dokument, saj policisti lahko njihovo identiteto preverjajo tudi izven mejnih prehodov. Državljani članic EU lahko po schengenskem območju potujejo z osebno izkaznico ali potnim listom, državljani tretjih držav pa le s potnim listom in vizumom, če je ta potreben za vstop v schengenski prostor.

Izravnalni ukrepi
Da zaradi odprave nadzora na notranjih mejah ne bi prišlo do povečane grožnje varnosti in javnemu redu v državah članicah schengna, te izvajajo vrsto tako imenovanih izravnalnih ukrepov. To namreč pomeni, da lahko policija kjerkoli v notranjosti preverja, ali tujci izpolnjujejo pogoje za bivanje na ozemlju države članice. Ta nadzor sicer ni enakovreden mejni kontroli in ni sistematičen, pomeni pa obvezo za vse tujce, da imajo pri sebi potrebne dokumente, ki jim dovoljujejo prestop meje in bivanje na območju schengna; torej kot smo že omenili: državljani tretjih držav potrebujejo potni list z vizumom (če je ta potreben), za državljane EU pa je dovolj tudi osebna izkaznica. Poleg tega mora oseba prijaviti bivanje v vsaki državi članici posebej. S temi ukrepi naj bi izravnali "varnostni primanjkljaj" ob ukinitvi nadzora na mejah.

Prednosti vstopa v schengen

Na meji med Slovenijo in Hrvaško bo treba še naprej čakati na državni meji. © BOBO

Prosto gibanje po schengenskem območju naj bi pospeševalo gospodarsko, regionalno in kulturno dinamiko v Evropi, še posebej na obmejnih območjih. Prinaša tudi velike prednosti za tujce, saj lahko z enim samim vizumom potujejo v vse države članice. Je pa treba pri tej pravici razlikovati med pravico bivanja in pravico do zaposlitve oziroma načelom prostega pretoka delovne sile v EU. Gibanje po schengenskem prostoru je za vse državljane EU prosto, medtem ko v posameznih starih članicah EU obstajajo omejitve glede zaposlovanja delavcev iz članic, ki so v povezavo vstopile leta 2004. Te omejitve bodo lahko v veljavi ostale do leta 2011, zato se v tem smislu z vstopom novih držav v območje schengna ne bo spremenilo nič.