Slovenija ima eno leto časa, da pripravi ureditev, ki bo omogočila izplačilo denarja vsem deviznim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Ocene, koliko bo to stalo stalo, gredo v nekaj sto milijonov evrov. Na depozite namreč že 23 let tečejo obresti. Na razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je Sloveniji to naložila, ni pritožbe. 

Sodba bo veljala za vse, ne le za tri

Tožbo so sprožili trije bosanski varčevalci, ki po razpadu Jugoslavije niso mogli do svojih deviznih vlog v sarajevski podružnici Ljubljanske banke. Čeprav gre v tem primeru le za tri varčevalce, pa je sodišče - tako kot v primeru izbrisanih - razsodilo, da mora Slovenija tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank. Samo v BiH naj bi bilo 165 tisoč varčevalcev nekdanje Ljubljanskem banke, na Hrvaškem pa naj bi jih bilo še okrog 130 tisoč, ki svojih vlog še niso dobili. Hrvaška jim je sicer po osamosvojitvi ponudila, da vloge prenesejo na hrvaške banke in tako pridejo do denarja, zato je tudi vprašljivo, ali so oni v enakem položaju kot varčevalci v BiH, ki so sprožili tožbo. 

Tako kot v primeru izbrisanih bo morala Slovenija pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga v enem letu predložiti Svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzira uresničevanje sodb.

"Sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice moramo najprej natančno preučiti, šele nato bo možno podrobneje komentirati možne načine uresničevanja sodbe. Sodba se ne izvršuje neposredno, zato o konkretnejših zneskih v tem trenutku še ne moremo sklepati," na Ministrstvu za finance (MF) odgovarjajo na vprašanje ali je država sploh sposobna zagotoviti toliko denarja in brez da bi se še dodatno zadolževala.

Državna pravobranilka Nataša Pintar Gosenca, ki je na sodišču v Strasbourgu zastopala Slovenijo, pa je nad sodbo izjemno razočarana. "Ves čas smo trdili, da so naši argumenti močni, trdni in podprti z ustrezno dokumentacijo. Ta dokumentacija je temeljila na osnovnem načelu, da gre za nasledstveno vprašanje," poudarja.

Denar so odnesli ven

Stališče Slovenije je bilo ves čas, da bi vprašanje morali rešiti v okviru nasledstva SFRJ, saj je problem reševala vsaka država drugače. Slovenija je na primer poplačala varčevalce vseh bank, ki so bile na ozemlju Slovenije, tudi če niso imele sedeža v Sloveniji. Slovenija poleg tega trdi, da devize iz teh bank niso bile porabljene v Sloveniji, ampak so bile pod nadzorom centralne banke SFRJ ter da bančne podružnice niso mogle več normalno poslovati in izterjati danih posojil. Takratni guverner Banke Slovenije France Arhar pa je za Delo povedal, da je oktobra 1991 bosanska oblast po zgledu Slobodana Miloševića nacionalizirala in izpraznila sarajevsko podružnico Ljubljanske banke. Ob tem pa Arhar za Žurnal24.si še poudarja, da devize od tam nikakor niso bile porabljene pri nas, ker da so v zbirnem centru v Ljubljani te devize v gotovini le preštevali in nato takoj predali v tujino. "Od teh držav pa zdaj tega denarja ne moremo terjati nazaj. Tam so fizično prejeli denar, toliko kot je bila njihova vrednost, pa so potem pripisali nam," poudarja.

Prepričan pa je, da bi se države naslednice nekdanje SFRJ lahko glede težav teh varčevalcev dogovorile in uskladile tudi povsem same.

Tudi Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je prepričana, da bi sodišče  ob izreku sodbe moralo upoštevati, da gre pri tem za nerešeno vprašanje nasledstva. "Ocenjujem, da je sodba z vidika nasledstva veliko razočaranje. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je federacija, ki je v preteklosti prevzela jamstva za devizne varčevalce, razpadla in da je zato to vprašanje nasledstva," poudarja. Nesporno sicer meni, da so bile varčevalcem dejansko kršene človekove pravice, ker tako dolgo niso mogli dvignit privarčevanih deviz. "A dejstvo je tudi, da je Slovenija na svojem ozemlju takoj po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na teritoriju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da bo sedaj morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic," še opozarja Polak Petričeva.

Hrvati in Bosanci presrečni

V BiH so z odločitvijo sodišča v Strasbourgu izjemno zadovoljni, saj da je dokazalo, da je resnično neodvisno in ne politično sodišče. BiH pa je pred njimi dobila doslej največjo bitko. "Po 23 letih, odkar se vleče problem starih deviznih vlog v Ljubljanski banki, je končno enkrat za vselej rešeno vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev pravic do premoženja, kdo je odgovoren za krajo prihrankov navadnih ljudi v BiH in na Hrvaškem," navdušenja ni mogla skriti Monika Mijić, predstavnica sveta ministrov BiH na sodišču v Strasbourgu. V vseh državah nekdanje SFRJ so pogosto tej banki verjeli celo bolj kot lastni državi, meni. Na Hrvaškem denimo varčevalci, prav zaradi zaupanja v banko, zahtevkov niso želeli prenesti na Republiko Hrvaško. "Na žalost pa je Ljubljanska banka oziroma Republika Slovenija izdala zaupanje teh ljudi. In ne le izdala zaupanje, ampak pokradla njihov denar, in danes je to pred tem sodiščem končno potrjeno,"
dodaja.

Tudi pravni zastopnik treh varčevalcev, pritožnikov iz BiH Mujčin Bešlo je z razsodbo zadovoljen. Žal mu je, da izreka niso dočakali vsi varčevalci, ki jih zastopa, saj so mnogi od teh že pokojni.

Odvetnik varčevalcev v nekdanji podružnici LB na Hrvaškem Milivoj Žugić ne dvomi, da Slovenija ne bi izvršila sodbe. "Slovenija je črpala koristi iz poslovanja LB in slovenska država tudi jamči za prihranke, ki jih je treba izplačati tudi vsem ostalim deviznim varčevalcem, tako kot je to storila na svojem ozemlju v skladu s teritorialnim načelom," dodaja.