"To, da nekdo trdi, da premoženja za poplačilo škode nima, zagotovo ni argument, zaradi katerega bi se družba, ki je oškodovana, odškodninski tožbi odpovedala," poudarja Miha Juhart, strokovnjak za gospodarsko pravo z ljubljanske pravne fakultete. "Odškodninska tožba ni moralna, temveč pravna dolžnost. Pristojni organi gospodarske družbe so zavezani sprožiti pravde proti nekdanjim poslovodečim, odgovornim za potencialno škodo, ki so jo povzročili; ti tako in tako jamčijo z vsem svojim, ne le sedanjim, temveč tudi prihodnjim premoženjem ter ne le tistim, ki ga imajo v Sloveniji, ampak tudi tistim, ki ga imajo morebiti v tujini," dodaja pravni strokovnjak.

Ta teden se bo namreč na koprskem okrožnem sodišču začel postopek v skoraj 20-milijonski odškodninski tožbi proti nekdanji upravi Luke Koper, ko jo je vodil Robert Časar, in njenim tedanjim nadzornikom. Luka je vložila še eno odškodninsko tožbo proti upravi, vredno blizu 13 milijonov evrov. Predvidoma konec meseca pa se bo začela več kot 37 milijonov evrov težka odškodninska tožba proti nekdanji upravi Intereurope, ko jo je vodil Andrej Lovšin.

Premoženje "zavarovala"

Obema primeroma je skupno, da prvoobtožena Časar in Lovšin nimata premoženja za poplačilo očitane škode. Lovšin nam je že ob napovedi tožbe dejal, da je brezpredmetna, saj toliko premoženja nima; vmes ga je nekaj sicer tudi že prepisal na sorodnike, nekaj pa tako kot Časar pred morebitnimi sodnimi rubeži zavaroval z zemljiškoknjižnim dolgom.

Tako Luka Koper kot Intereuropa sta tožbe vložili na podlagi ugotovitev posebnih revizij in sklepov skupščine. Samo sodna taksa, brez odvetniških storitev, je prvo stala 120 tisoč evrov, Intereuropo pa skoraj 183 tisoč evrov. Obe podjetji upata na uspešnost. "Glede na zaključke posebne revizije uprava meni, da bo tudi sodišče ugotovilo kršitve in odgovornost nekdanje uprave, o uspešnosti morebitne izterjave pa je v tem trenutku še preuranjeno govoriti," pa dodajajo v Intereuropi.