Zbrcal je sivo-belo odraslo mačko, da je šepala, ji z lepilnim trakom zalepil tačke in jo vrgel na sedežno garnituro. S sekiro ji je odsekal del tkiva v zgornjem delu glave, nato pa še celo glavo. Tri mesece pozneje je polomil nekaj dreves in poškodoval nekaj košev. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu ga je spoznalo 
za krivega.

Kazen: za mučenje živali en mesec, za poškodovanje tuje stvari štiri mesece zapora. Kazen ne bo izrečena, če obdolženi v naslednjih dveh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja, plačati pa mora okoli dva tisoč evrov za povzročitev škode – za drevesa in koše.

Najvišja kazen: 1.400 evrov
Obsojeni mučitelji živali v zadnjih petih letih v zaporih niso preživeli niti enega dne, kažejo podatki, ki smo jih dobili od okrajnih sodišč. Najvišjo denarno kazen za mučenje so izrekli na Okrajnem sodišču v Trbovljah, in sicer 1.400 evrov, manj kot deset pa jih je prejelo od 300 do 500 evrov kazni.

Policija je sicer v zadnjih petih letih obravnavala 168 kaznivih dejanj mučenja živali, za katera je bila podana kazenska ovadba. Zakon o zaščiti živali pa je bil v istem obdobju kršen nekaj manj kot šesttisočkrat.

Govorimo o živih bitjih
“Zdi se mi, da se s premalo empatije lotevamo zadev, tudi takrat, kadar so materialni predpisi podlaga za določanje kazni. Ker v vsakem primeru govorimo o živih bitjih,” statistiko zadnjih let komentira Polona Samec, vodja Zavetišča Horjul. “Ne verjamem, da smo živalim kot družba že priznali, da čutijo in vedo, kaj se dogaja,” dodaja.

Kazni so seveda premile, še posebno za ekstremne primere, pa pravi predsednik strokovnega sveta za zaščito živali Erih Tetičkovič. A rešitev ne vidi le v višjih kaznih, ampak tudi v ozaveščanju družbe o pravem odnosu do živali.

Višje denarne kazni
Civilna iniciativa je že pred časom predstavila predloge sprememb zakona o zaščiti in varstvu živali, ki jih bodo v ponedeljek predali v državni zbor. Med predlogi so med drugim tudi višje denarne kazni za kršitelje, prav tako opredeljevanje mučenja kot ravnanje iz malomarnosti. Pri dokazovanju mučenja živali je namreč zdaj treba dokazati naklep.

"Mučitelji živali bodo vedno obstajali"
Zavetišča ste pogosto priča mučenjem. Lani ste prejeli mucka, ki je nekaj tednov živel praktično od moke in kisa ...
Ja. Ta mucek je bil v stanovanju brez hrane zaprt več kot štiri tedne, komaj smo ga dobili ven. Bil je popolnoma shiran, sama kost in koža sta ga bili. Razbil je stanovanje, odprl omare, potegnil ven kis, sladkor, moko ... Vse, do česar je prišel, ker je bil lačen. Komaj je preživel. Takrat je uradni veterinar po svoji dolžnosti zadevo odstopil tožilstvu za mučenje. Od tam je prišel odgovor, da to ne zadošča za pregon.

Kje je bila lastnica?
Mislim, da se je dekle odselilo, zaklenilo vrata in odšlo. Veterinarska uprava jo je zaradi dejanja tudi povabila na pogovor, a odzivov ni bilo.

Pa račun za oskrbo v zavetišču – ga je plačala?
Račun je bil izdan in do danes ni bil plačan, kar je žal običajna praksa pri lastniških živalih.

Je muc še vedno pri vas?
Seveda, ljudi po navadi ne zanimajo ravno deset in več let stari tigrasti mački. Je pa vse v redu z njim, je tak prijeten starček.

Kako pa je z mučenjem sicer? Opažate povečanje?
Mislim, da bodo mučitelji živali vedno obstajali. Dejstvo je, da se o tem več govori, ne verjamem pa, da je manj ali pa kaj veliko več primerov. So nekatera področja, ki bodo morda prišla na plan v prihodnosti – mislim predvsem na spolno zlorabo živali. Verjamem, da je tega veliko več, kot se o tem govori, torej praktično nič.