Zadnji v vrsti primerov odpuščanj sindikalnih zaupnikov je primer nekdanje odgovorne urednice revije Obrazi Alme Sedlar. To je družba Salomon aprila letos odpustila iz krivdnih razlogov.
Izpostavlja, da obstaja več mednarodnih pravnih aktov, ki od držav zahtevajo, da zavarujejo predstavnike delavcev. "V Sloveniji večina delodajalcev to upošteva, imamo pa tudi delodajalce, ki na ta načela ne pristajajo," je opozoril Semolič.
Se sindikatom slabo piše?
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa opozarja, da je to "neka simbolna točka, ki bi kazala na to, da se začenja položaj sindikatov in sindikalnih zaupnikov spreminjati na slabše".
Delodajalci zaščiteni, delavci ne
Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič največjo težavo vidi v zakonodaji, ki delodajalce postavlja v boljši položaj v primerjavi s sindikati oziroma sindikalnimi zaupniki. "Zdaj namreč lahko delodajalec sindikalnega zaupnika obtoži, obsodi in izvrši sankcijo nad njim, medtem ko sindikat te možnosti nima," je dejal. Po njegovi oceni bi bilo sicer treba v zakonodaji predvsem določiti, da ima sindikalni zaupnik imuniteto, dokler se mu kršenje delovnih obveznosti pravnomočno ne dokaže.
Sedlarjeva v tožbo
Sedlarjeva je vložila tožbo zaradi nezakonite odpovedi delovne pogodbe, hkrati pa je predlagala, da sodišče do končne odločitve z začasno odredbo odpoved zamrzne, a tega sodišče ni naredilo. Zato so se pritožili in zdaj čakajo na odločitev višjega sodišča.
Pri tem je odvetnik Sedlarjeve Andrej Pohar kot problem izpostavil dejstvo, da, kot je dejal, sodišča več takšnih prošenj za izdajo začasnih odredb zavrnejo, kot pa odobrijo, po navadi s pojasnilom, da je zadeva sporna. "Dokler bo sodišče sledijo tej interpretaciji, potem takšne začasne odredbe ne bodo imele nobenega učinka," je dejal.
** Komentar je bil zaradi neprimerne vsebine odstranjen **