Južno železnico, ki je vodila od Dunaja do Trsta, so končali 27. julija 1857 s slavnostnim odprtjem zadnjega odseka proge med Ljubljano in Trstom, ki se ga je udeležil sam cesar Franc Jožef.

Gradbeni podvig

Gradnjo 145 kilometrov tega odseka opisujejo kot pravi podvig zaradi težavnega Ljubljanskega barja, ki so se mu sprva hoteli izogniti, a so se odločili nasuti 690 tisoč kubičnih metrov materiala. Zasipavanje močvirja in gradnja nasipov so trajali več kot tri leta. Tako so progo s 300 metrov nad morjem dvignili na 603 metre pri Postojni. Potem je bil težava Kras, kjer so na območju z malo vode morali zagotoviti dovolj le-te za napajanje lokomotiv. Na koncu so morali v Trstu del zemljišča vzeti morju. Tudi tam so nasuli 554 tisoč kubičnih metrov materiala.

Razcvet in rast mest ob železnici

Južna železnica je prinesla gospodarski razcvet v vse kraje, skozi katere je vodila. Z dograditvijo do Trsta je Maribor postal pomembno železniško križišče, iz trgovskega in obrtniškega mesteca s širokim kmetijskim zaledjem je postal glavno industrijsko mesto Slovenije. Bil je križišče železniških smeri sever-jug in vzhod-zahod, tam je bila tudi glavna delavnica Južne železnice za popravilo vozil.

Umetniški pomen

Ob progi so nastale nekatere najlepše zgradbe. To so viadukt Pesnica (650 m), leseni most čez Dravo v Mariboru (190 m), kamniti most čez Savinjo v Zidanem Mostu, poslopje postaje v Ljubljani in najmogočnejši objekt na vsej trasi med Dunajem in Trstom - dvonadstopni viadukt Borovnica, dolg 561 metrov in visok 28 metrov. Ohranjena sta le poslopje postaje in most v Zidanem Mostu.