SDS bo danes začela zbirati 40.000 podpisov, potrebnih za izvedbo referenduma o noveli zakona o arhivskem gradivu in arhivih. Poslanka SDS Eva Irgl zagotavlja, da je njihov edini in skupni cilj priti do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo opravljajo profesionalno in strokovno.

Poslanka ni konkretno pojasnila, zakaj na stojnicah ni opaziti poziva k oddaji podpisa za referendum o arhivski noveli. Dejala je le, da še ni pogledala natančno, kaj piše na stojnici. "Smo proti zapiranju arhivov Udbe, takšno je tudi geslo, ki je bilo posredovano na ministrstvo za notranje zadeve," je povedala.

Irglova je na vprašanje, s čim natančno arhivska novela zapira arhive Udbe, odgovorila z mnenjem glede zakonskih določil o anonimizaciji. Strokovnjaki se po njenih besedah zavedajo, da bo v primeru anonimizacije nekaterih zadev pri raziskovanju obsežnih dokumentacij šlo za izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov, je prepričana.

"Izenačujejo žrtve in zločince"

Publicist Roman Leljak je pojasnil, da je komisija njemu do sedaj zavrnila eno prošnjo za vpogled v enega od osebnih arhivov. Dnevno pregleda od 500 do 800 listov gradiva. Na vprašanje, koliko časa to sedaj poteka in koliko bo po njegovem mnenju potekalo po novem zakonu, pa odgovarja, da ne ve, kako bi bilo to videti v praksi.

Leljak se boji, da se bo novela v praksi izvajala popolnoma drugače, kot je napisano. Posvaril je še, da z novelo zakona pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačujejo žrtve in zločince. To mora biti po njegovem mnenju eden prvih razlogov za podpis za referendum.

To izpostavlja tudi zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar. Anonimizirano gradivo je po njenih besedah za raziskovalce absolutno neuporabno, zlasti pa je anonimizacija zelo težavna v mikrofilmih.

Izpostavila je še, da v vseh postkomunističnih državah v EU razlikujejo med storilci in žrtvami. Tisti, ki so sodelovali s prejšnjo oblastjo, namreč po njenem mnenju ne morejo biti v enaki meri zaščiteni kot žrtve. "Gre za to, da se končno razčisti zgodovino in žrtvam vrne dobro ime," je dodala.

Kako izraziti podporo

Volilec lahko podporo referendumu odda tako, da izpolni, podpiše in na upravni enoti overi predpisan obrazec, ki ga nato odnese ali pošlje pobudniku. Obrazec lahko podpiše in odda tudi prek enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

Kot je povedal tiskovni predstavnik SDS Jernej Pavlin, bo obrazec mogoče natisniti z njihove spletne strani, prav tako ga bo mogoče dobiti na stranki, pri aktivistih na stojnicah in sami upravni enoti. Kot pojasnjuje, bo imela stranka stojnice povsod, kjer bo to mogoče, posebej v večjih mestih.

Če bo pobudnikom v predpisanem roku uspelo zbrati 40.000 podpisov, bodo morali zahtevo za referendum v DZ vložiti v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov, DZ pa bo moral nato referendum razpisati v sedmih dneh. Pri tem od dneva razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor eno leto. Če bi do dneva glasovanja preteklo več kot 45 dni, pa bi moral o tem odločiti DZ z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Poleg SDS referendum o noveli podpirajo še v SLS, a napovedujejo, da pri zbiranju podpisov ne bodo sodelovali.