Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je poudaril, da so pri predlaganih spremembah zakona o delovnih razmerjih najbolj problematične spremembe v višini odpravnin in dolžini odpovednih rokov. "Preveč fleksibilen je ta trg," je dejal in izpostavil primer mladih, ki le težko dobijo zaposlitev za nedoločen čas.

Da predlagane spremembe ne bodo pomagale pri dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, meni tudi izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko, ki je zakon o delovnih razmerjih označil za "palico in zelo slab korenček". V ZSSS tako vztrajajo, da zakon v predlagani obliki ustvarja izrazito neprijazno okolje do starejših delavk in delavcev. "To mi obsojamo, to ni prava pot. V 21. stoletju se konkurenčnost in nova delovna mesta ne odpirajo z zniževanjem odpravnin in skrajševanjem odpovednih rokov, če se omejim samo na ta zakon," je zatrdil Semolič.

"Preložitev sedanjega problema za krajše obdobje"
Obenem pa sindikati vladi predlagajo nadaljnja pogajanja o pokojninski reformi. Ugotavljajo namreč, da predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki jim ga je 5. avgusta posredovalo ministrstvo za delo, ne zagotavlja osnovnega namena, to je vzdržnosti pokojninske blagajne in zagotovitve dostojnih pokojnin.

Sindikalne centrale predlagajo minimalno upokojitveno starost pri 60 letih ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let za moške oziroma 38 let za ženske (brez odbitkov oziroma malusov). Pri tem predlagajo za moške osemletno, za ženske pa 12-letno prehodno obdobje. Za dopolnjenih 40 let pri moških oziroma 38 let pri ženskah bi se po njihovem predlogu starostna pokojnina odmerila v višini najmanj 80 odstotkov od pokojninske osnove. Pri minimalni upokojitveni starosti 60 let bi upoštevali olajšave, in sicer za zavarovalno dobo pred 20. rojstnim dnevom in pri ženskah zaradi starševstva.

Pri odmeri pokojninske osnove sindikati predlagajo, da bi upoštevali 24 najugodnejših let (z uveljavitvijo korekcijskih koeficientov iz vladnega predloga), zaporednost najugodnejših let pa ne bi bila pogoj. Predlagajo še 12-letno prehodno obdobje. Navedli so še več ukrepov, s katerimi bi spodbujali odložitev upokojevanja po izpolnjenih minimalnih upokojitvenih pogojih.