Onkološki inštitut ima sicer težave z vodovodom vse od selitve v novo stavbo leta 2007. Večkrat je bila zato v vodi prisotna legionela, zato so morali izvajati toplotne in klorne šoke, na pipah pa imajo tudi nameščene filtre. Leta 2009 so v vodi odkrili tudi povečano prisotnost železa in cinka.

Da je stanje vodovodnega sistema na onkološkem inštitutu slabo, je leta 2011 potrdilo poročilo zavoda za gradbeništvo. Med drugim so ugotovili, da je bil vzrok za težave z legionelo kombinacija korozije cevi in prenizkih temperatur vode, našteli pa so tudi 25 slepih vodov, ki so nastali zaradi večkratnega spreminjanja načrta med gradnjo stavbe. Ta je namesto predvidenih treh let trajala kar 11 let, stroški gradnje pa so se povzpeli s predvidenih 22 na končnih 49 milijonov evrov.

Nov vodovod do konca prihodnjega leta

Vodovodno omrežje na inštitutu bo predvidoma v celoti zamenjano do konca prihodnjega leta. Sanacijo bodo krili iz bančnih garancij, teh je ostalo za 2,14 milijona evrov. A ta znesek najverjetneje ne bo dovolj. Zamenjati je treba celoten vodovod. To pomeni 15 tisoč metrov cevi, od katerih je 80 odstotkov napeljanih nad ometom. Večjih selitev med potekom del ne načrtujejo, bolniki se bodo zdravili na inštitutu.

Odgovornosti za dodobra načete cevi že ob sami vselitvi doslej ni prevzel nihče, z zadevo pa se ukvarja tudi protikorupcijska komisija.