Trajnostni razvoj. "Naložba v bioplinske elektrarne je bila ekonomična predvsem za velike kmetije, letos pa smo na trgu predstavili majhno bioplinsko elektrarno (BE) oziroma bioplinsko napravo Mini Organica z močjo od 50 kilovatov, ki stane okoli 420 tisoč evrov," je pojasnil Denis Bolčina iz podjetja Keter Group. Dodal je, da je taka naprava primerna za posamezne kmetije, ki imajo deset hektarjev obdelovalnih površin in 30 glav živine. Pri Keter Groupu poskrbijo tudi za potrebno dokumentacijo, vključno s študijami in soglasji, ter za gradbeno dovoljenje. Država gradnje BE sicer ne sofinancira, subvencionira pa ugoden odkup pridelane električne energije, s čimer je mogoče odplačati posojilo, finančno plat naložbe pojasnjuje Bolčina in dodaja, da bodo za manjše naprave na voljo tudi strukturni razpisi za razvoj podeželja.

Vir organski odpadki
BE za svoje delovanje kot vir energije potrebujejo organske odpadke, kot sta gnoj in silaža, vendar ne gospodinjskih odpadkov. Kmetovalci lahko svoje kmetijske odpadke vozijo v lokalne BE ter odpeljejo predelano in okolju prijazno organsko gnojilo. Z inštituta za trajnostni razvoj nam je Anamarija Slabe pojasnila, da je najboljša raba ostankov, ki nastajajo v kmetijstvu, reciklaža znotraj samega procesa kmetijske pridelave. "Raba ostankov je z vidika trajnosti le redko smiselna, sploh če se porabljajo v velikih industrializiranih kmetijskih sistemih. Lahko pa je pozitivna, če se ostanki porabljajo v malih lokalnointegriranih sistemih," je sklenila.