V Bruslju je bil na vrhu EU in Turčije potrjen dogovor o skupnem akcijskem načrtu za obvladovanje begunske oziroma migrantske krize.

Dogovor predvideva okrepljeno sodelovanje med obema stranema, okostje dogovora pa so tri milijarde evrov, kolikor jih bo EU kot pomoč izplačala Turčiji, zato da bo slednja lahko oskrbovala sirske begunce na svojih tleh in jih tako ne bo več "velikodušno" pospremila na pot proti grškim otokom in s tem dalje proti Zahodu. Okrepila bo tudi boj proti tihotapcem z ljudmi.

V zameno bo EU oživila pristopna pogajanja. Med točkami dogovora naj bi bilo tudi, da bo EU kmalu odpravil vize za turške državljane, a so očitno pri tej točki države članice imela zelo nasprotujoča mnenja. Vseeno ostaja okvirni dogovor, da naj bi liberalizacija v veljavo stopila do oktobra 2016.

Medtem ko šef Evropske komisije Jean-Claude Juncker dogovor označuje za zgodovinskega, saj naj bi odpiral nova poglavja v odnosih med EU in njeno "stalno" kandidatko Turčijo - kot pomembno podlago ga v prvih odzivih hvalita tudi slovenski premier Miro Cerar in turški Ahmet Davutoglu -, pa enotnosti med članicami očitno ni. Med najbolj razočaranimi je grški premier Alexis Tsipras. Prek Twitterja je napisal, da je trenutna situacija v Egejskem morju, ki deli Grčijo in Turčijo, "nepojmljiva".

"Zapravljamo milijarde evrov za orožje - vi, da kršite naš zračni prostor, mi, da ga branimo," je opomnil na nezaupanje med sosedama, ki se kaže pri postopanju obeh držav glede beguncev in migrantov. 

Merklova kratka: "Na žalost ne"

Na novico o dogovoru so se odzvali tudi številni borci za človekove pravice, ki vrh jemljejo kot izgubljeno priložnost, ko bi morali Turčijo prisiliti k spoštovanju človekovih pravic, pravic žensk in svobode medijev. "Na žalost ne," naj bi tako nemška kanclerka Angela Merkel odgovorila na vprašanje novinarja, ali so na vrhu govorili tudi o človekovih pravicah.

Foto: EPA Angela Merkel "Tole bomo drago plačali. Turčija ni del rešitve ampak del problema. Strateška napaka EU, ki postaja Erdoganov talec," pa je na Twitterju zapisal obramboslovec Klemen Grošelj na novico, da naj bi z letom 2016 odpravili vize za Turke. 

Soliranje osmih držav, med katerimi ni bilo Slovenije

Za nejevoljo med nekaterimi voditelji je sicer poskrbel že dopoldanski sestanek osmih članic EU iz t. i. koalicije voljnih (Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija), ki naj bi bile pripravljene sprejeti sirske begunce neposredno iz Turčije. 

Foto: EPA Miro Cerar O sestanku v Bruslju so se pojavila ugibanja, ali je bil sestanek namenjen tudi vzpostavljanju "mini" schengna. Slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu v Bruselj izrazil svoje nestrinjanje s vnaprejšnjim sestankom in izrazil zaskrbljenost. "Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in da Slovenija v to ni vključena. Ko bom izvedel več, bom lahko tudi bolj jasno komentiral," je Cerar po poročanju STA napovedal, da bo na vrhu "izprašal" kolege iz omenjenih držav. 

Slovenija bi se za 6,5 milijona evrov rešila toku migrantov

Cerar je sicer vrh med EU in Turčijo, ki je potekal v senci krize zaradi turške sestrelitve ruskega letala in notranjih nemirih po sobotnem uboju znanega pacifističnega odvetnika, izrazil prepričanje, da gre pri na novo postavljenih odnostih s turčijo za velik korak naprej pri preprečevanju migracijskih tokov, ki potekajo tudi skozi Slovenijo in so trenutno "neobvladani," še posebej na meji med Turčijo in Grčijo. 

Članice EU naj bi torej Turčiji pomagale s tremi milijardami evrov, da bo oskrbovala sirske begunce na domačih tleh. Slovenija bi po tem izračunu neuradno prispevala 6,5 milijona evrov, kar je po Cerarjevih besedah manj od stroškov, ki jih ima trenutno naša država z usmerjanjem migrantskega toka prek države. 

dezurni@zurnal24.si