“Ocenjujemo, da je voda na zelenico pred jamo nanosila do dva tisoč kubičnih metrov kamenja, skalovja in ostalega materiala,” pravi predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Franc Curhalek. Pove, da je vhod v jamo, kakšrnega poznamo danes, “odprlo” neurje leta 1937, ki pa je bilo po pričevanju tistih, ki so se ga spominjali, vendarle manjše v primerjavi z ujmo zadnjih dni. 

Jama se sicer po dostopnih podatkih že od takrat vsako leto dvakrat do trikrat z vodo napolni do višine desetih do petnajstih metrov. “Tokrat pa se je napolnila do vrha, to pomeni kakih 30 metrov visoko,” pojasnjuje Curhalek.

Ogromne količine padavin zadnjih dni, voda, ki se je stekala na območje nad jamo, je ta konec tedna  ustvarila takšen pritisk, da je po pobočju nosilo tudi nekaj ton težke skale. “Odneslo je vse, kar je bilo na poti; pot, ki vodi do vhoda jame, del pobočja ob vhodu v jamo, drevje, skale, vse se je zvalilo v dolino,” opisuje prvi mož kostanjeviških jamarjev. “Sam čudež je, da se je obdržala uta, ki smo jo postavili za prodajo kart.”

Pri svojem domu so si jamarji uredili tudi lično zelenico, ki je po zadnjem neurju polna skalovja, med katerimi se najdejo celo kapniki. “Menimo, da je v jami poškodovanih bolj malo kapnikov, bolj nas skrbi uničena elektroinštalacija, čeprav nas tolaži, da je ta popravljiva. Večja škoda bi bila, če bi bili poškodovani kapniki in ostala notranjost podzemne jame.”

Materialno škodo jamarji sicer šele ocenjujejo, po grobih ocenah bo za povrnitev v prvotno stanje v notranjosti jame potrebno odšteti do 20 tisoč evrov, v okolici pa tudi do 100 tisoč. “Kje bomo dobili ta denar, sploh še ne razmišljamo. Vemo pa, da bo potrebnega ogromno prostovoljnega dela,” pravi zagnani jamar.

Jama skozi leto gosti kakih 6 tisoč obiskovalcev, veliko je tudi sprehajalcev in ostalih, ki pridejo občudovat neokrnjeno naravo okolice jame. Ta je danes z nanošenim skalovjem precej žalostna.