Slovenski evroposlanci so pozvali, naj odločitev o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje sprejme nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.

Pod pismo se je podpisalo šest od skupno osmih poslancev. Pisma nista podpisala poslanca SDS Milan Zver in Romana Tomc, ki spadata v isto politično skupino kot sedanji predsednik evropske komisije Jean-Claud Juncker.

"Ocena naj ne temelji na poltičnih razlogih"

Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS), Irena Joveva (RE/LMŠ), Klemen Grošelj (RE/LMŠ), Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Brglez (S&D/SD) menijo, da je povsem nerazumljivo in težko sprejemljivo, da bi takšno strateško odločitev sprejela Evropska komisija, katere mandat se bo iztekel v zelo kratkem času.

Zato pozivajo, naj to odločitev sprejme nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen, komisija pa mora o ustreznosti vstopa Hrvaške v schengensko območje odločiti na podlagi objektivne strokovne ocene tehnične in varnostne usposobljenosti in v primeru najmanjšega suma o neusposobljenosti Hrvaške izdati temu ustrezno mnenje. Komisija mora tudi zagotpviti, da ocenjevanje sposobnosti Hrvaške za varovanje zunanje meje EU temelji na strokovnih, ne pa političnih razlogih.

Da je  Slovenija proti temu, da o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje odloča odhajajoča Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, je danes v Bruslju povedal tudi premier Marjan Šarec.

Dvomi glede transparentnosti, neodvisnosti in strokovnih postopkov

Poslanci v pozivu sicer poudarjajo, da je vstop Hrvaške v schengensko območje v našem skupnem interesu, saj se zavedajo vseh prednosti tovrstne vključitve, tako za Slovenijo kot tudi za EU, hkrati pa njen vstop ne sme predstavljati varnostne grožnje EU.

Po njihovem mnenju obstajajo zelo resni zadržki glede tehnične in pravne usposobljenosti Hrvaške za izvajanje in varovanje schengenskega območja, kot tudi glede njene skladnosti s pravnimi standardi EU, zlasti kar zadeva spoštovanje in izvrševanje mednarodnih sporazumov in sodb.

"Globoko smo tudi zaskrbljeni nad izjavami nekaterih medijskih hiš in predstavnikov hrvaške vlade, ki zbujajo resna vprašanja o njihovem privilegiranem dostopu do informacij in resen dvom glede transparentnosti, neodvisnosti in strokovnosti postopkov," so opozorili.

Poziv so naslovili na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, njegovo naslednico Ursulo von der Leyen, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, njegovega naslednika Charlesa Michela in slovenskega premierja Marjana Šarca.

Evropska komisija naj bi vprašanje, ali Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengensko območje, obravnavala prihodnji torek. Pred tem je bila ta točka že dvakrat na dnevnem redu kolegija komisarjev, 2. in 16. oktobra, a so jo preložili.

Plenković pravi, da je že odločeno

"Želimo, da bi bila odločitev Evropske komisije korektna, da bi Hrvaška res izpolnjevala merila," je danes novinarjem ob robu brifinga pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta pojasnila pobudnica skupnega poziva Ljudmila Novak. Dodala je, da bi bilo po mnenju podpisnikov poziva bolje, če bi odločitev o tem sprejemala prihodnja sestava Evropske komisije.

"Pojavlja se resen dvom, kako Evropska komisija v odhodu deluje glede spoštovanja kriterijev," pa je dejala Tanja Fajon, ki je poročevalka za reformo schengna še iz prejšnje sestave parlamenta. "Seveda je Sloveniji v interesu, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje. Ampak mi si želimo, da je to verodostojen proces, da gre za izpolnjevanje objektivnih tehničnih kriterijev," je poudarila. Dodala je, da se trenutno ob vsem, kar se je dogajalo v preteklih mesecih, ne zdi, da ima Juncker resnično ambicije, da bi ta proces tudi dokončal.

Irena Joveva je omenila, da je hrvaški premier Andrej Plenković večkrat dejal, da je že odločeno in da bo Hrvaška dobila zeleno luč, kar po njenem mnenju vzbuja dvom v strokovnost odločitve. "Pozivamo, naj bo odločitev strokovna, naj temelji na objektivnih ocenah in da ne bo nobenega dvoma, da je bilo to kakorkoli politično," je povedala.

S "poroznimi mejami" Hrvaška ne more zadostit kriterijem

"Slovencem nam je zagotovo v interesu, da Hrvaška vstopi v schengen, vendar mora vstopiti takšna, da bo znala varovati svoje meje in da bo izpolnila vse pogoje," pa je izpostavil Bogovič. "Kar se dogaja v BiH, nas jasno opozarja, da potrebujemo nepropustno in trdno mejo, kajti migrantski izziv je zelo velik," je dodal.

Podobno je poudaril tudi Grošelj. "V primeru Hrvaške si ne želimo, da bi bila na podlagi političnih pritiskov ali ocen znotraj Evropske komisije pripuščena v schengen, pri tem pa bi imela porozne meje, kot jih ima sedaj," je dejal. Pojasnil je še, da sogovornike v Evropi s pismom opozarjajo, da gre za razkorak med realnim stanjem na terenu in ocenjevanjem tehničnih pogojev.

Slovenski poslanci spet neenotni

Več parlamentarcev je izrazilo obžalovanje, ker se pobudi niso pridružili vsi slovenski evroposlanci. Na vprašanje, ali sta ji poslanca, ki poziva nista podpisala, pojasnila svojo odločitev, je Novakova odgovorila nikalno. "Dobili smo samo obvestilo, da sta se odločila, da tega ne podpišeta," je dejala.

Bogovič pa je na vprašanje, ali ni nenavadno, da slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke niso stopili skupaj, odgovoril, da se vsak poslanec odloča po svoji vesti.

Tomčeva se je v odzivu, objavljenem na družbenem omrežju Twitter, strinjala, da je vstop Hrvaške v schengen v slovenskem interesu ter da mora Hrvaška pred vstopom izpolniti vse potrebne pogoje.

A ker gre za izjemno občutljivo politično vprašanje, bi morali po njenem mnenju odgovor nanj iskati na najvišji diplomatski ravni. "Škodljive posledice javnega obračunavanja in nepremišljenih groženj so se že pokazale pri reševanju arbitražnega spora," je zapisala. Dodala je, da v tem trenutku ne pozna uradnega mnenja slovenske vlade, kar terja dodatno zadržanost. "Upam, da bo vlada pri stališču glede vstopa Hrvaške v schengen ravnala preudarno in v korist Slovenije," je sklenila.