Z rebalansom se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.

Finančni minister Dušan Mramor je uvodoma pojasnil, da je glavni krivec za nižje ocenjene prihodke izpad davka na nepremičnine, nižji bodo tudi prihodki od dohodnine ter trošarin. Delno bodo ta izpad ublažili višji prihodki od davka na dodano vrednost ter koncesij. Odhodke pa povečuje predvsem večja potreba po sredstvih za odplačilo obresti ter za transferje v pokojninsko blagajno.

Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar rebalans ne predlaga krčenja prekomerne porabe, pač pa se predvsem zmanjšujejo sredstva pri tistih proračunskih uporabnikih, kjer so ocene njihovih potreb do konca leta pokazale, da je to možno.

Opozicija rebalans vidi kot uvod v drastične reze 

"Obravnavani rebalans je le uvertura v drastične reze v letu 2015," je ocenil Luka Mesec (ZL). Kot je ugotovil, se z njim le nadaljuje dosedanje trende, ko so stroške krize v Sloveniji plačevali revni in srednji sloj, medtem ko so najbogatejši ponavadi prejemali odpustke.

Da gre za "suho vajo pred sprejemanjem rebalansa proračuna za leto 2015, ki pa bo že moral odsevati ekonomsko politiko nove vlade in sedanje koalicije," so prepričani v NSi. Rebalansa ne bodo podprli niti v SDS in ZaAB. V slednji stranki so prepričani, da bi bilo letošnji proračun možno izvršiti tudi brez rebalansa. 

Podpora koalicije

Poslanci koalicije so rebalansu pritrjevali, saj da prinaša večjo preglednost nad državno blagajno. A tudi v SD v njem vidijo generalko pred obravnavo rebalansa za leto 2015, ko bodo po besedah Matjaž Hana od vlade zahtevali jasne in konkretne odgovore na vprašanja, kako bomo v Sloveniji presegli politiko varčevanja in se usmerili v ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in predvsem zagotavljanje blaginje ljudi.

Klavdija Markež (SMC) je ugotovila, da rebalans prinaša predvsem notranje prerazporeditve in ne vsebuje velikih ukrepov, ki bi posegali v zakonske obveznosti, ali državljane in podjetja obremenjevali z dodatnimi obveznostmi. V poslanski skupini DeSUS pa so po besedah Uroša Prikla zadovoljni, da je vladi uspelo rebalans pripraviti tako, da se položaj državljanov ne poslabšuje, še posebej ne najranljivejših.