Izvršilni odbor (IO) NSi je po razpravi o ustreznosti koalicijske pogodbe, ki jo je oblikovala šesterica potencialnih koalicijskih partneric pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca, odločil, da se NSi se umika iz koalicijskih pogajanj. Vsi potencialni koalicijski partnerji so bili o odločitvi že obvešečni, je potrdil predsednik NSi Matej Tonin. Sklep je bil soglasen.

Prejšnji teden je IO ocenil, da je koalicijska pogodba neustrezna in nesprejemljiva ter da jo je treba poskusiti izboljšati. Na pogajanjih, ki so intenzivno potekala v dneh po tem, so bili doseženi premiki naprej, je poudaril Tonin.

Slovenija Levica ne bo sodelovala z vlado Marjana Šarca, če bo v njej NSi

"V celoti tudi s to koalicijsko pogodbo nismo zadovoljni. Bili bi krivični, če bi rekli, da zato izstopamo iz te zgodbe. Zavedamo se, da je koalicijska pogodba stvar pogajanja in kompromisov ter da tudi NSi ne more v celoti uresničiti svojega programa," je pojasnil Tonin. "Pri potencialnih partnerjih smo videli iskreno željo, da se nam približajo. Gospod Šarec se je izjemno trudil, da bi na čim več področjih prišlo do kompromisov. Tudi preostali partnerji so bili korektni do nas."

"Marsikdo bo danes rekel, da je bilo to zapravljanje časa, a se s tem ne moremo strinjati," je dejal  Tonin in poudaril,  da so dokazali, da so se sposobni pogovarjati in doseči kompromise. "Ključno se mi zdi, da smo se poslušali."

Foto: Saša Despot NSi

Preobrat Nova poteza Janeza Janše

Kaj je pretehtalo?

Za NSi sta bili ključni dve stvari, in sicer ali se bodo s preostalimi strankami programsko uskladili in ali bodo vzpostavili zaupanje, da je večji del programa možno uresničiti. "Zelo velika verjetnost je, da v praksi tega izpogajanega ne bi mogli uresničiti," je pojasnil Tonin.

Prvi razlog je zelo viden konflikt med starimi koalicijskimi partnerji, kar na dolgi rok lahko pomeni dodatne konflikte in privede do razpada koalicije. Drugi razlog je možnost preglasovanja v parlamentu pri programsko občutljivih zadevah s pomočjo Levice. Zelo veliko težavo pa so videli tudi v koordiniranju delovanja tako velike koalicije. Koordiniranje teh šestih partnerjev je po njihovem mnenju izjemno zahtevno delo in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se težave privedle do razpada koalicije.  

Strankam, s katerimi so se pogajali, je Tonin povedal, da ga skrbijo nerešeni konflikti, ki so bili dobro vidni. "Iskreno smo verjeli, da so bili konflikti bolj predvolilne narave in da so se nekatere stranke želel tako profilirati v odnosu do drugih strank in da bo po volitvah drugače. A ti konflikti niso pozabljeni in so zelo obremenjujoči, ko se pogovarja o zelo pomembnih stvareh," je dejal Tonin.  

Slovenija Jelinčič bo podprl Janšo

Foto: Saša Despot NSi Kaj sledi?

Tonin predvideva, da so po tej njihovi odločitvi možni trije scenariji. "Lahko bo naša odločitev katero izmed sredinskih strank opogumila, da se začnejo pogovarjati s SDS. Lahko se bo začela peterica strank pogovarjati z Levico. Lahko, da ne bo prišlo do dogovora in da pride do predčasnih volitev. Naša odločitev vsem prinaša nov razmislek," pravi Tonin, ki se bo jutri sestal z Janezom Janšo. 

V NSi pričakujejo, da bodo jutri naposled videli koalicijsko pogodbo. Do zdaj sta namreč pogajalski skupini obeh strank primerjali predvolilna programa. Tonin ocenjuje, da bodo pokazali pogodbo, če so resni. Dodal je, da bi mogoče SDS s predstavitvijo koalicijske pogodbe lahko nagovorila še kakšnega drugega partnerja. 

Prepričan je, da odločitev NSi še ne pomeni nujno novih predčasnih volitev. "Časa je dovolj. Če pogledam čez palec, je do 15. avgusta še čas, da pridemo do vlade." Nove predčasne volitve po njegovem mnenju ne bi dale bistveno drugačnih rezultatov, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, kar bi pomenilo, da bi se spet ukvarjali s podobnimi dilemami. 

Pogajanja Koalicijska pogodba bo projektna z določenimi datumi

Kje so uspeli in kje ne?

IO je izpostavil šest točk, v katerih so na pogajanjih dosegli različne uspehe. Najbolj so se s preostalimi strankami zbližali na področju kmetijstva in podeželja. V NSi so tako uspeli v koalicijsko pogodbo uvrstiti večji del predlogov, tudi tistega, po katerem bi morali javni zavodi imeti 20 odstotkov lokalno pridelane hrane.

Na področju sodstva je bil sprejet predlog stranke za poskusni mandat in za spremembo sestave sodnega sveta. Manj zadovoljni so bili s konkretizacijo pregona gospodarskega kriminala in neuspešni pri oblikovanju posebnih tožilstev.

Foto: Saša Despot NSi Na področju šolstva so bili sprejeti predlogi NSi za večjo kakovost šolstva. V koalicijsko pogodbo jim je uspelo zapisati, da je vrtec ob sočasnem vključevanju za drugega otroka zastonj. Velik premik je bil dosežen tudi na področju financiranja šolstva, kjer bi se še naprej v celoti financiralo tudi javno veljaven program v zasebnih šolah. Pogajali pa so se še o tem, kolikšen odstotek zasebnih šol bi dovolili. Medtem ko so bili v NSi za 4 odstotke, so po Toninovih besedah v SD predlagali 2 odstotka.

Na področju pokojninskega sistema jim je uspelo zapisati postopen dvig minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo, ni pa jim uspelo zagotoviti različnega usklajevanja pokojnin za tiste, ki so imeli enako plačo, a so se upokojili ob različnem času. Kot je Tonin pojasnil, ima lahko upokojenec, ki je pred desetimi leti prejemal tisoč evrov plače, 700 evrov pokojnine, kdor se je z enako delovno dobo upokojil nedavno pa le 570 evrov pokojnine. Prav tako ni bil sprejet njihov koncept prenove pokojninskega sistema, kjer bi dali večjo težo drugemu pokojninskemu stebru. 

Na področju davkov so se strinjali, da je osnovno načelo fiskalno pravilo in da je treba temu prilagoditi javne finance. Uspelo jim je tudi ukiniti 50-odstotni dohodninski razred, niso pa uspeli z razvojno kapico.

Največje razlike med koalicijskimi partnerji so bile na področju zdravstva. Koalicijski partnerji niso sprejeli koncepta, po katerem bi imeli tudi v obveznem zdravstvu možnost izbire. Nasproti so jim prišli pri odpravljanju čakalnih vrst.