Ustavno sodišče je danes v okviru obravnave pobude za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS zahteve za izločitev sodnika Klemna Jakliča in Mateja Accetta zavrglo kot prepozne. Na podlagi pravočasne zahteve stranke v postopku in na podlagi lastnega predloga sodnice pa je izločilo Nežo Kogovšek Šalamon, so za STA sporočili s sodišča.

Na ustavnem sodišču so danes za STA pojasnili še, da so danes odločili le o zahtevah oziroma predlogih za izločitev sodnikov.

Predlog za izločitev Neže Kogovšek Šalamon je poleg nje same podal prvopodpisani pod pobudo za oceno ustavnosti zakonske novele, sicer predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič. Kot razlog je navedel dopolnilno delo sodnice na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli.

DZ in vlada sta predlagala izločitev Klemna Jakliča. V referendumski kampanji o zakonu o RTVS leta 2005 je namreč zagovarjal zakonske rešitve zakona, ki jih novela spreminja. Glede na to se poraja dvom o njegovi nepristranskosti, med drugim piše v predlogu DZ, pod katerega se je podpisala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Vlada je predlog ustavnemu sodišču za izločitev Jakliča sprejela na dopisni seji 5. aprila. Kot so sporočili iz urada za komuniciranje, vlada dvomi v Jakličevo objektivno in subjektivno neodvisnost.

Na mizi ustavnih sodnikov pa je bil tudi predlog v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije za izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta.

Ustavnega sodnika Roka Čeferina so medtem izločili iz odločanja v tej zadevi že januarja, saj odvetniška pisarna, katere soustanovitelj je, sodeluje z javnim zavodom.

Februarja zadržali izvrševanje dela novele

Foto: Anže Petkovšek ustavno sodišče

Pobudo za oceno ustavnosti zakonske novele je sicer vložilo več vodilnih na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) s prvopodpisanim Gregorčičem. Po njihovem mnenju novi način oblikovanja, sestave in delovanja sveta zavoda v skladu z novelo v celoti jemlje pristojnost DZ za imenovanje članov sveta ter jo prenaša na interesne skupine in nekatere državne institucije, kot sta informacijski pooblaščenec in varuh človekovih pravic. Tako pobudniki kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.

Ustavno sodišče se je v odločbi, sprejeti 16. februarja, odločilo zadržati izvrševanje dela 23. člena novele, po katerem se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. V celoti pa so zadržali 24. in 25. člen, po katerih svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.