Današnji devetošolec bo tekmoval za delovno mesto z vrstnikom iz Slovaške, Makedonije, morda tudi Turčije. Prav nobene prednosti ne bo imel, če bo za njim sedem let dela prek študentskega servisa. Prej nasprotno, njegov turški tekmec brez študentskoservisnih delovnih izkušenj bo nekaj let mlajši, kar utegne biti za bodočega delodajalca prej plus kot minus.

Okoliščine, ki oblikujejo načrte bodočih dijakov in študentov, se zato spreminjajo. Referendum sicer utegne zminirati zakon o malem delu, a folklorna znamenitost – delo prek študentskih servisov – bo prej ali slej doživela bistvene spremembe. Dolgotrajen študij bo zato vse manj privlačen. Tudi na to morajo pomisliti osnovno- in srednješolci, predvsem pa njihovi starši ob današnjem in jutrišnjem informativnem dnevu.

Preveč fakultet. Okoliščine pa se spreminjajo tudi za ponudnike izobraževalnih storitev. Nekateri podatki že kažejo, da je študijskih mest preveč. Da so izobraževalni zavodi predimenzionirani. Ne gre samo za statistične podatke; nekatere zasebne izobraževalne ustanove so že v tem šolskem letu skrčile plačljive programe. Razlog? Premajhen vpis. Zaradi gospodarske krize posamezniki in podjetja varčujejo pri šolninah.

Za zdaj o takšnih ukrepih poročajo predvsem ustanove na peti in šesti stopnji izobraževanja. A če bo študij v prihodnje manj privlačen, bodo morali o krčenju kapacitet razmisliti tudi na univerzah.