Najpomembnejša novost predloga novega družinskega zakonika je prenos odločanja s CSD na okrajna sodišča, je na današnji predstavitvi poudarila ministrica Anja Kopač Mrak.

Prenos pristojnosti na sodišča

CSD bo tako lahko odločil le v nujnih ukrepih, vendar tudi tukaj omejeno. V primeru, da bi šlo za odvzem otroka, bo moral CSD v 48 urah pridobiti začasno odločbo sodišča, ukrep odvzema otroka pa je omejen na maksimalno šest dni.

"Ob prenosu pristojnosti na sodišče bomo okrepili svetovalno vlogo CSD. V primeru namestitve v rejniško družino bo tako CSD pripravil predlog in mnenje, na podlagi tega pa bo odločalo sodišče," razlaga Kopač Mrakova.

Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in trajnejših ukrepih: odvzemu otroka staršem oziroma skrbnikom (v primerih, ko ne gre za nujni ukrep), o načinu stikov odrasle osebe z otrokom, o prepovedi oziroma omejitvi stikov, prepovedi približevanja, izselitvi nasilnega člana družine, zdravniškem pregledu in zdravljenju, zadržkih sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze, namestitvi v zavod, namestitvi v rejniško družino ...

Tudi o posvojitvah bo po novem odločalo sodišče, končna odločitev pa naj ne bi bila sprejeta šele po enem letu pač pa v šestih mesecih.

Družinskih sodišč ne bo

Ko te pojasnik pravosodni minister Goran Klemenčič, o oblikovanju družinskih sodišč ne razmišljajo, pač pa bodo posebne družinske oddelke oblikovali tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do zdaj takšnih posebnih oddelkov ni.

Sodniki, ki odločajo o družinskih zadevah, bodo bolj specializirani. To bo vplivalo na hitrejše in učinkovitejše odločanje. Po predlogu se bo v vseh postopkih za urejanje razmerij glede otrok odločalo po pravilih nepravdnega postopka, medtem ko se po veljavni ureditvi o nekaterih ukrepih odloča v pravdnem, po drugih pa v nepravnem postopku.

Nova definicija družine

Novi družinski zakonik spreminja definicijo družine. Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.

Doslej je za družino veljala skupnost otroka z obema staršema. Za družino po novem velja tudi skupnost, v kateri za otroka ne skrbijo starši, pač pa rejniki, oziroma rejnik. Zakonik po novem omejuje trajanje rejništva - to bo poslej omejeno na tri leta.

Roditeljska pravica postane starševska skrb

Termin roditeljska pravica bo po novem nadomestil termin starševska skrb. Zaradi zaščite starševske skrbi bo uvedeno načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bodo pristojni organi otroka odvzeli pod strožjimi pogoji kot doslej in le v skrajnih primerih, ko ne bo šlo drugače.
Na drugi strani pa bodo otroka lahko odvzeli tudi v primeru, ko bo šlo za ogroženost otroka. Ta se lahko kaže tudi skozi psihosocialne težave otroka. Ukrep odvzema otroka bo časovno omejen.

Večji poudarek na družinski mediaciji

Zakonik predvideva tudi, da bi družinska mediacija postala posebno primerna metoda za reševanje družinskih sporov (predvsem, ko gre za postopek razveze zakona, ali za dogovor o skrbništvu nad otroki), izvajala pa bi se lahko pred postopkom na sodišču, med njim in po njem, in sicer ali na CSD-jih ali na sodiščih. V vsakem primeru bi bila brezplačna. Družinski mediator bi bil sicer dolžan "vselej upoštevati načelo največje otrokove koristi", v mediacijo pa bi lahko, če bi presodil, da je to v otrokovo korist, vključil tudi otroka samega - če bi bil ta sposoben razumeti pomen in posledice družinske mediacije.

Posvojitve vnukov

Kot je znano, stari starši trenutno nimajo možnosti, da bi posvojili vnuke. To omogoča novi zakonik, vendar le v primerih, ko vnuk nima več živih staršev.

Novi zakonik omogoča tudi ločitev pri notarju - v primerih, ko gre za zakonca brez otrok. Ko skleneta sporazum o razdelitvi premoženja, svoj zakon lahko zaključita z notarskim zapisnikom.

Sklepanje predporočnih pogodb

Zakonik omogoča tudi možnost sklenitve predporočne pogodbe, ki doslej pri nas ni bila pravno definirana.

Družinski zakonik bo v javni razpravi dva meseca, področji, kjer je po mnenju Kopač Mrakove, mogoče pričakovati precej pripomb, pa se nanašata na skupno starševstvo kot pravilo ter odprte posvojitve - posvojitve, pri katerih bi ohranili stike z biološkimi starši. V obeh primerih si moramo, kot pravi Mrakova, odgovoriti na vprašanje, ali smo kot družba pripravljeni na take spremembe.

sergeja.hadner@zurnal24.si