Premier Janez Janša je spomnil na Pučnikov stavek ob razglasiti rezultatov plebiscita o samostojnosti Slovenije, ki je vklesan na spomenik: "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo." Znamenite besede Pučnika moramo ponavljati še danes, je poudaril.

Čeprav se Pučnik ni veliko mudil na Brdu pri Kranju, pa so lokacijo za postavitev doprsnega kipa po Janševih besedah izbrali zato, ker je bil tam sprejeta ena najusodnejših političnih odločitev.

Po plebiscitu o samostojnosti Slovenije 23. decembra 1990 so se pojavljali številni dvomi o odločitvi za samostojno pot Slovenije. Pučnik je takrat na Brdu sklical sestanek Demosove vlade, ki se je poenotila v odločitvi za samostojnost, je pojasni Janša, ki je v takratni vladi opravljal funkcijo obrambnega ministra.

V Ljubljani nima ulice

Dr. Jože Pučnik po njegovih besedah ni bil obremenjen z zamerami, kljub težavnosti usklajevanja velikega števila strank v prvi Demosovi vladi. Boril se je za pravico slovenskega naroda do samoodločbe. "Vesel sem, da glavno slovensko letališče nosi njegovo ime in da so po njem poimenovani ulice in trgi," je poudaril premier. Ob tem je izrazil razočaranje, da navedeno ne velja za prestolnico Ljubljano.

Ob tem je povedal, da je pred prihodom na Brdo pri Kranju prejel klic avstralskega predsednika vlade, ki ga je spraševal, kako bo EU ravnala v prihodnjih dneh in tednih. Od dogajanja v Ukrajini bo odvisno tudi, kaj se bodo dogajalo v Južnem Pacifiku in drugod po svetu, kar se tiče miru in spoštovanja mednarodnega prava, je besede avstralskega premierja Scotta Morrisona povzel Janša.

Spomnil je, da se številni Ukrajinci, ki živijo v različnih Evropskih državah, v teh dneh vračajo v Ukrajino, da bi pomagali pri njeni obrambi. "Tudi Pučnik je prišel iz udobne tujine v razburkano obdobje Slovenske pomladi," je dejal.

Tudi minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je spomnil na znameniti Pučnikov stavek. Pučnik je po besedah Simonitija s svojo neustrašnostjo ohranjal vero v življenje, v današnji in jutrišnji dan. Prihodnost je videl v Sloveniji in bil gotovo eden od njenih stebrov, je dodal minister, ki se je v svojem nagovoru spominjal tudi svojih srečanj s Pučnikom.

Garda SV je položila venec na grob

Doprsni kip Pučnika je delo kiparja Metoda Frlica. Skupaj sta kip odkrila premier Janša in Gorazd Pučnik, sin Jožeta Pučnika. V kulturnem delu so nastopili člani kvarteta saksofonov policijskega orkestra ter pesnika Igor Pirkovič in Tone Kuntner.

Ob 90. obletnici rojstva Pučnika je v imenu predsednika republike Boruta Pahorja garda Slovenske vojske na Pučnikov grob položila venec, so sporočili iz urada predsednika republike. Ob tem so spomnili, da je po Pučniku od leta 2015 poimenovana ena od dvoran predsedniške palače.

Kipov iz zbirke NOB ni več v parku Brdo

Današnje odkritje kipa je povzročilo nemalo zanimanja v javnosti. Maja lani je namreč precej prahu dvignila informacija o odstranitvi spomenika Josipa Broza Tita, ki ga je leta 1947 izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić, in je stal v parku Brdo.

Po protestu kranjskega združenja borcev za vrednote NOB so iz JGZ Brdo pojasnili, da so skupturo odstranili zaradi restavriranja.
Spomenik Josipa Broza Tita je sicer najprej stal v Ljubljani, kasneje, po osamosvojitveni vojni, pa so ga prenesli na Brdo pri Kranju v park kipov socialističnega obdobja.

S podstavkov v parku Brdo sta po odstranitvi Titovega kipa izginila najprej še dva kipa: Bombašica Karla Putriha in Na čelu brigade Borisa Kalina. Nedavno, 18. februarja 2022, pa je Mladina poročala, da so iz parka Brdo izginili prav vsi kipi iz zbirke NOB in da so zdaj nameščeni v vojaškem muzeju v Pivki.