Preverjanje, ali se odjavljeni TV sprejemnik uporablja, je bilo nezakonito, prav tako je bilo nezakonito, da so položnice znova začeli pošiljati vsem, ki nadzorniku niso dovolili v stanovanje, je odločilo hrvaško višje upravno sodišče. Poleg tega je bila v nasprotju z zakonom tudi zahteva, da mora biti obrazec za odjavo notarsko overjen. 

Pri nas večina dovoli ogled stanovanja

Za odjavo RTV sprejemnika pri nas obstajajo tri možnosti, v vsakem primeru pa je treba izpolniti odjavni obrazec. Na njem lahko odjavitelj izbere tri možnosti. 

Prva možnosti je odjava z dokazili, kar pa pride v poštev v redkih primerih, pravijo na nacionalni televiziji. Na Hrvaškem navajajo primer, ko se stanovalec preseli v dom za ostarele. Druga možnost za veljavno odjavo je, da odjavitelj svoj podpis overi pri notarju.

Pri večini odjav odjavitelj s podpisom na odjavnem obrazcu dovoli možnost ogleda prostorov v roku treh mesecev od podane odjave. Odločitev, ali bodo kontrolo zares izvedli, je v pristojnosti nacionalne televizije. 

Foto: zurnal Kalinov Deček s piščaljo pred vhodom v stavbo RTV Slovenija. Na skoraj 6500 odjav le 30 nadzorov

Lani je bilo v povprečju podanih 538* odjav mesečno, nadzorniki nacionalne televizije pa so v celem letu pregledali približno 30 nadzorov. V vseh primerih z izjemo enega so bile odjave upravičene, pa tudi sporni primer so uspešno razrešili že ob nadzoru, zato niso podali nobene prijave na inšpektorat. 

Globa v zadnjih treh letih ni doletela nikogar 

S podpisom odjavnega obrazca odjavitelj potrdi, da je seznanjen, da mu zaradi morebitne neresnične izjave grozi od 125,19 do 417,29 evrov globe. Globa namreč po 42. členu zakona o RTV Slovenija grozi vsakemu, ki ima radijski oziroma televizijski sprejemnik in je podal neresnično izjavo. A da bo koga ta globa res doletela, je malo verjetno. 

V zadnjih treh letih je tržni inšpektorat na podlagi tega člena izrekel osem opozoril in dva opomina, pa niti ene globe, sankcije pa so doletele izključno pravne osebe. 

Ali so ukrepali na podlagi prijave (RTV Slovenija) ter ali so preverjali tudi tiste fizične osebe, ki niso dovolile ogleda, ampak so odjavo overili pri notarju, niso mogli odgovoriti, saj ne vodijo tovrstnih evidenc. Dodali so le, da pobudo lahko da prijavitelj, lahko pa se zavezanca preverja tudi v sklopu nadzora druge dejavnosti ali zaradi obstoja drugih kršitev. Tako lahko neplačevanje RTV prispevka na primer ugotovijo ob nadzoru gostinskega lokala. 

Bognedaj razkritja metod in sredstev!

Na vprašanje, kako preverjajo, ali fizične osebe, ki so odjavile RTV prispevek, morda imajo TV sprejemnik, saj ne smejo vstopiti v stanovanje, pa so odgovorili, da "bi razkritje teh informacij lahko vplivalo na uspešnost odkrivanja kršitev“. Ta pa je, kar se fizičnih oseb tiče, nič glob, nič opozoril in nič opominov v zadnjih treh letih. 

Inšpektorat za medije pa še melje

Za nadzor nad zakonom o RTV Slovenija je sicer pristojen tudi inšpektorat za medije, ker pa so nam po 24 urah čakanja na odgovor sporočili, naj vprašanja pošljemo službi za odnose z mediji na ministrstvu za kuturo. Odgovore še čakamo.

*Število odjav vključuje tudi stanovanjske enote, kjer lastniki ne prebivajo, imajo pa odjemna mesta za elektriko. 

Preberite še: 

• Vsako leto več gospodinjstev plačuje RTV-prispevek

Vse je napisano v pravilniku

Postopek in omejitve pri odjavi RTV sprejemnikov so podrobneje opredeljeni v Pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenije. 

Ključne člene povzemamo spodaj:

14. člen

Zavezanec ni dolžan plačevati RTV prispevka, če: 

- je po pozivu Radiotelevizije Slovenija, za katerega je le-ta pridobila podatke v skladu z ZRTVS-1, podal izjavo v roku, določenem v 3. členu tega pravilnika, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave, 

- ga je Radiotelevizija Slovenija oprostila plačevanja prispevka v skladu z ZRTVS-1, - je odjavil vse vrste sprejemnikov na način, predpisan v 15. členu tega pravilnika.

Zavezanec ni dolžan plačevati RTV prispevka za televizijski sprejemnik, če: 

- je po pozivu Radiotelevizije Slovenija, za katerega je le-ta pridobila podatke v skladu z ZRTVS-1, podal izjavo v roku, določenem v 3. členu tega pravilnika, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega televizijskega sprejemnika ter da je seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave,

 - nima zagotovljenih tehničnih pogojev za sprejem vsaj enega televizijskega programa Radiotelevizije Slovenija- je odjavil televizijski(e) sprejemnik(e) na način, predpisan v 15. členu tega pravilnika, vendar je dolžan plačevati prispevek v višini prispevka za radijski sprejemnik.

15. člen

Zavezanec lahko odjavi svoj(e) sprejemnik(e) v kolikor na območju Republike Slovenije nima več svojega(ih) sprejemnika(ov), niti v svojih prostorih ne uporablja tujih sprejemnikov. Vlogo za odjavo sprejemnikov mora zavezanec podati pisno na predpisanem obrazcu za odjavo, ki je sestavni del tega pravilnika, v različici za fizične osebe in pravne osebe oz. posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost in ki mora vsebovati naslednje obvezne sestavine: 

- sklicno številko zavezanca- ime in priimek oziroma naziv zavezanca

- davčno številko oziroma identifikacijsko številko zavezanca

- naslov oziroma sedež zavezanca- izjavo, da zavezanec nima več svojega in da v svojih prostorih ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave

- navedbo razloga za odjavo sprejemnika

- obdobje, za katerega zavezanec odjavlja sprejemnik

- vrsto sprejemnika (radijski oz. televizijski sprejemnik), ki je predmet odjave ter za pravne osebe in posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost dodatno še število in vrsto rabe odjavljenih sprejemnikov

- navedbo dokaza, ki utemeljuje resničnost podane izjave

- lastnoročni podpis zavezanca.

16. člen

Omejitve pri odjavi sprejemnikov

Sprejemnik(e) je mogoče odjaviti začasno za obdobje, ki je omejeno na največ tri leta. Po izteku obdobja začasne odjave se šteje, da oseba, ki je podala izjavo, postane zavezanec za plačilo RTV prispevka, razen če je Radioteleviziji Slovenija pred potekom roka odjave ponovno podala izjavo na način, predpisan v 15. členu tega pravilnika. V kolikor ni navedeno obdobje, za katero se odjavlja sprejemnik, se šteje, da je izjava podana za dobo enega leta. 

Odjava sprejemnika za nedoločen čas oziroma trajna odjava je mogoča le v primeru trajne izselitve iz Republike Slovenije, prenehanja obstoja pravne osebe oziroma posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, ter v nekaterih drugih izrednih okoliščinah, ki jih je zavezanec dolžan navesti in k svojim navedbam predložiti dokaze, s katerimi je možno ugotoviti dejstva, navedena v odjavi.

Dejstva, navedena v odjavi, se ugotovijo z dokazi, ki jih predloži zavezanec. V kolikor razloga za odjavo s posrednimi dokazi ni mogoče ugotoviti s stopnjo gotovosti in tudi v vsakem drugem primeru, lahko zavezanec kot dokaz predlaga ogled dejanskega stanja na naslovu, za katerega odjavlja sprejemnike. Ogled opravi pooblaščena oseba Radiotelevizije Slovenija, in sicer v roku treh mesecev od dneva pravilno podane odjave.

V kolikor zavezanec na način iz prejšnjega odstavka ne utemelji odjave sprejemnika (ov), je dolžan na obrazcu iz 15. člena tega pravilnika svoj podpis overoviti pri notarju, sicer odjava ni veljavna.

17. člen

Zavezanec plačuje RTV prispevek do vključno meseca, v katerem je podal popolno izjavo oziroma do vključno meseca, v katerem RTV Slovenija odloči o razbremenitvi obveznosti plačila RTV prispevka na podlagi 14. člena tega pravilnika. 

janez.zalaznik@zurnal24.si