Tako hude poplave so bile v Ljubljani zato, ker dve občini nista želeli sodelovati pri urejanju zadrževalnikov, je bil oster minister za okolje in prostor Roko Žarnić.

Občini Dobrova - Polhov Gradec in Horjul namreč nista soglašali z državnim prostorskim načrtom, kjer sta bila načrtovana suha jezova Razori na Gradaščici in Brezje na Horjulščici skupaj z urejanjem Malega grabna, razbremenilnikom na Barju in ureditvijo kamnoloma Hrastenice. Žarnić je povedal, da so zato sprejeli odločitev, da bodo v državne načrte vnesli drugo, še sprejemljivo rešitev z enim zadrževalnikom in razlivnimi površinami, ki je sicer tehnično slabša od prve.

Proti zadrževalniku so se na Dobrovi izrekli tudi na referendumu. “Sprejeti bi morali interventni zakon,” je bil kritičen tudi župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, župana sosednjih občin pa danes nista bila dosegljiva.

Opozarjali občino
Civilna iniciativa (CI) Murgle je na take ali hujše poplave v jugozahodnem delu Ljubljane občino opozarjala med nedavnimi razpravami o dolgoročnih prostorskih načrtih MOL. Arhitekt Grega Košak je dejal, da bi se lahko voda v najhujšem primeru razlila vse do Tobačne. Zato so predlagali uvedbo moratorija za vse novogradnje na območju, dokler ne bi bili zgrajeni zadrževalniki. Menili so tudi, da zaradi nesorazmerne škode sosedje ne morejo trmasto vztrajati. “Če bi na Dobrovi in v Horjulu poplavilo letino, bi bilo recimo za milijon evrov škode, če pri nas poplavi hiše in stanovanja, pa je lahko škode tudi za 50 ali sto milijonov evrov,” je dodal Košak.