Zapleti. Predsednik državnega zbora (DZ) Gregor Virant bo verjetno v ponedeljek razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum o slabi banki. Notranji preiskavi na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in v DZ sta pokazali, da ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do napake. A dejstvo ostaja – nekje med DZ in MNZ je izginilo 36 listov z več kot 300 sindikalnimi podpisi. Strokovnjaki in opozicija zato vztrajajo: Virant in notranji minister Vinko Gorenak bi morala odstopiti zaradi objektivnih razlogov.

Možne nove preiskave

“Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) spremlja dogajanje in ravnanje pristojnih ustanov ter posameznikov,” pravijo. Za uvedbo ločenega postopka se še niso odločili, ker po trenutnih informacijah ne vidijo sumov korupcije. Postopke proučujejo tudi v uradu informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar: “Če bo postopek sprožila policija, bomo morali počakati, a stvar imamo na mizi in razpravljamo o morebitnih ukrepih.” Podpisi so namreč baza osebnih podatkov, ki morajo biti primerno zavarovani.

V drugih državah drugače

Foto: Saša Despot Vinko Gorenak "Prepričana sem, da ni naključje, da se je podpise izgubilo, take metode so se pri nas že uporabljale. V Sloveniji smo zares na dnu z moralo,” pa pravi filozofinja Spomenka Hribar. Pirc Musarjeva o konkretnem primeru ne želi presojati, a pravi, da je odstop iz objektivnih razlogov stvar politične kulture, morale in etike. “Pri nas objektivne odgovornosti tako rekoč ni,” pravi. Nekdanji predsednik KPK Drago Kos se z njo strinja: “V drugih državah bi že zdavnaj odstopili. Tu pa bi bil presenečen, če bi do odstopa dejansko prišlo.”

Od Gjerkeša do Kresalove

Kos pravi, da je referendum najvišja oblika demokracije. “Pri takšnem dejanju zaupanje v ustanove pade, zato bi se spodobil odstop,” dodaja. Iz objektivnih razlogov so odstop do zdaj pri nas ponudili le redki ministri, med drugimi Desusov Henrik Gjerkeš, ko so ga policisti ustavili vinjenega, LDS-ova Katarina Kresal je zaradi afere s preiskovalnim uradom odstopila, odstop je zaradi šentviškega predora ponudil tudi takratni prometni minister Radovan Žerjav iz SLS, ki je dogajanje okoli podpisov označil za nedopustno.

Janša bi lahko ukrepal

Pravnik Miro Cerar opozarja, da je treba pri presoji o objektivni odgovornosti poleg posledic upoštevati predvsem, “kakšen vpliv je imel odgovorni na postopek ali imenovanje človeka, ki je storil napako”. Publicist Matevž Tomšič meni, da se je zadeva zdaj uredila. “Seveda je treba najti tistega, ki je naredil napako, objektivne odgovornosti pa ne Gorenak ne Virant nimata,” pravi. Sociolog Samo Uhan pa opozarja, da bi bila napaka, če bi poskušali odgovornost prevaliti na nižje uslužbence. “Šlo je za oviranje demokratičnega procesa in hud poseg v politično kulturo,” pravi. Dodaja, da ministri pogosto menijo, da so nenadomestljivi. Zgodbo bi moral presekati predsednik vlade, še pravi.